Okrogla miza
Okrogla miza pomeni demokratično razvrstitev udeležencev v krogu. Za okroglo mizo se ne ve, katera oseba je najpomembnejša. Za oglato mizo najpomembnejši udeleženec lahko sedi na sredini daljše stranice ali kot edini sedeči ob krajši stranici.
![](http://178.128.105.246/cars-http-upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/62/Holy-grail-round-table-ms-fr-112-3-f5r-1470-detail.jpg/220px-Holy-grail-round-table-ms-fr-112-3-f5r-1470-detail.jpg)
Pojem okrogla miza izhaja iz srednjega veka, časa, ko so bili odnosi med ljudmi hierarhični. Legenda pravi, da je enakopravnost prvi uvedel kralj Artur. S svojimi vitezi je vedno obedoval in skupno odločal za okroglo mizo. S to gesto je dajal vedeti, da je zgolj eden med enakimi.
Okroglo mizo kot način razporeditve enakovrednih udeležencev so začeli uporabljati tudi v mednarodnih odnosih; da bi dali vedeti, da so se srečali enakovredni vladarji oziroma politiki. Kljub temu so nekateri enakovrednost okrogli mizi oporekali, če je stala v oglati sobi. Zato so za mednaqrodne konference začeli zidati okrogle sobe. Nekaterim tudi to ni zadoščalo, saj so dokazovali, da je tudi v okrogli sobi za okroglo mizo najpomembnejši tisti, ki je najbolj oddaljen od vrat oziroma je z obrazom obrnjen proti vratom. Zato so se domislili možnosti, da so v okrogli sobi naredili toliko vrat, kolikor vladarjev naj bi se sestalo in vsi vladarji so istočasno skozi vrata vstopili v sobo.
V sedanjem času se okrogla miza uporablja za obliko javne diskusije več enakovrednih govorcev.
Glej tudi
urediPredstavnosti o temi Okrogla miza v Wikimedijini zbirki