Optimalnostna teorija

Različica za tisk ni več podprta in lahko vsebuje napake pri upodabljanju. Prosimo, v brskalniku posodobite zaznamke in namesto tega uporabite privzeto funkcijo brskalnika za tiskanje.

Optimalnostna teorija je jezikoslovna teorija, ki sta jo predlagala Alan Prince in Paul Smolensky^[1]. Uveljavila se je predvsem v fonologiji, morfonologiji in oblikoslovju (za kar je poleg Alana Princea zaslužen še John McCarthy), nekaj tudi v skladnji, manj pa na drugih jezikovnih ravninah.

Optimalnostna teorija v slovnici jezika ključno vlogo daje omejitvam (angl. constraints), ki so univerzalne (jeziki pa se razlikujejo glede na to, kako jih rangirajo). Optimalni kandidat je tisti par vnosa (inputa) rezultata (outputa), ki ne krši oz. najmanj krši visoko rangirane omejitve (v primerjavi z drugimi kandidati).

Viri

↑ Optimality theory, Constraint interaction in Generative grammar, 1993/2004

[1] Optimality theory, Constraint interaction in Generative grammar, 1993/2004

[1]