Pojdi na vsebino

1002

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje
Desetletja: 970.  980.  990.  - 1000. -  1010.  1020.  1030.
Leta: 999 · 1000 · 1001 · 1002 · 1003 · 1004 · 1005
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1002 (MII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Slovenija

[uredi | uredi kodo]
  • junij - Novi nemški kralj Henrik II. vrne vojvodino Koroško wormškemu vojvodi Otonu I., ki se je v zameno odpovedal potegovanju za naslov nemškega kralja.
Brian Boru, kralj irskega žepnega kraljestva Munster, se okliče za irskega (nad)kralja

Evropa

[uredi | uredi kodo]
  • 23. januar - Ponoven poskus rimsko-nemškega cesarja Otona III., da bi zavzel uporni Rim, se konča klavrno. Cesar nekaj dni po spodleteli akciji umre star komaj 22 let. Ker ne zapusti direktnega moškega nasledstva, se vname spor, v katerem zmaga Henrik II..
  • 30. april - Umrlega meinssenškega mejnega grofa Ekarta I. nasledi mlajši brat Gunzelin Meinssenški.
  • 7. junij - Henrik II. Sveti nasledi Otona III. kot kralj Nemčije. Čeprav večina nemškega plemstva zavrača Henrikove pobude, da bi ga kronali za nemškega kralja. Ker je imel tesne vezi z Otonsko dinastijo, ga večina plemstva navsezadnje podpre.↓
  • 9. julij - Mainz: kronanje Henrika II. za kralja Nemčije (oz. kralja Romanov).
  • 13. november - Pokol na dan sv. Bricea: angleški kralj Ethelred Nepripravljeni izda ukaz o poboju vseh Dancev v Angliji.
  • → Po smrti soproge Elfgifu Yorške se Ethelred poroči z normansko princeso Emo, hčerko vojvode Riharda Neustrašnega.
  • Italijanski mejni grof Ivreje Arduin se po Otonovi smrti razglasi za kralja Italije.
  • Začetek nemško-poljske vojne (1002-18) med rimsko-nemškim cesarjem Henrikom II. in poljskim vojvodo Boleslavom Hrabrim. Povod je bil poskus atantata na Boleslava, za katerega sicer ne obstajajo dokazi, da ga je načrtoval Henrik, a je zanesljivo, da so storilci ostali nekaznovani. Razlog za vojno je poljska okupacija Lužic, ki so del rimsko-nemškega cesarstva.
  • Podložniki odstavijo nesposobnega češkega vojvodo Boleslava III. Nasledi ga še bolj nesposobni Vladivoj, ki je akuten alkoholik. 1003
  • Bitka pri Calatañazorju: krščanska armada pod vodstvom Kastilije in Leona premaga muslimanske sile Kordobskega kalifata.
  • Umrlega burgundskega vojvodo Oton-Henrika nasledi pastorek Oton-Viljem
  • Biran Boru postane (nad)kralj Irske. Tisti čas si je Irsko delilo najmanj 150 žepnih kraljevin, poseljevalo pa okoli pol milijona prebivalcev keltskega in vikinškega porekla.

Rojstva

[uredi | uredi kodo]

Smrti

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]