Pojdi na vsebino

Naravno okolje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Okolje)

Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave. Ti elementi neposredno in istočasno vplivajo na razvoj, presnovo in življenjsko aktivnost organizmov na območju, na katerem živijo. Neživi elementi okolja so: zrak, voda, tla, kemične spojine, svetloba, toplota, rečemo jim tudi abiotski dejavniki. Živi oziroma biotski elementi pa so: mikroorganizmi, živali in rastline. Delujejo v povezavi z neživimi in ustvarjajo na določenem območju značilne razmere. Okolje delimo na kopensko in vodno okolje, sestavine pa so v medsebojni povezavi. Sestavni element je voda, ki s prodiranjem v tla povzroči izhlapevanje v ozračje.

Sestavine naravnega okolja

[uredi | uredi kodo]

Naravno okolje vključuje vse žive in ne-žive elemente, ki se naravno pojavljajo na Zemlji oziroma na določenem področju. Je okolje, ki vključuje interakcijo med vsemi živimi vrstami. Koncept naravnega okolja se razlikuje po sestavinah:

Naravno okolje je nasprotje grajenega okolja, ki vsebuje področja in komponente, ki so pod velikim vplivom človeka. Neko geografsko območje velja za naravno okolje, če je človeški vpliv tam zmanjšan pod določeno mejo.

Sestava Zemlje

[uredi | uredi kodo]
Sestava Zemlje. (1) notranje jedro; (2) zunanje jedro; (3) spodnji plašč; (4) zgornji plačš; (5) litosfera; (6) skorja

Veda o Zemlji načeloma prepoznava 4 sfere, litosfero, hidrosfero, atmosfero in biosfero, kar se sklada s kamninami, vodo, zrakom in življenjem. Nekateri znanstveniki pa k temu dodajajo še kriosfero (se sklada z ledom), kot izrazit del hidrosfere in pedosfero (se sklada z zemljo), ki se šteje za mešano sfero. Veda o Zemlji je pojem, ki povezuje vse znanosti, ki se ukvarjajo z Zemljo. Obstajajo štiri glavne discipline, ki so geografija, geologija, geofizika, in geodezija. Te glavne discipline uporabljajo fiziko, kemijo, biologijo, kronologijo in matematiko za razumevanje sfer Zemljinega sistema.

Geološka aktivnost

[uredi | uredi kodo]

Zemljina skorja oziroma litosfera je najbolj zunanja trdna površina planeta in se kemijsko in mehansko razlikuje od spodaj ležečega plašča. Nastala je predvsem z vulkanskimi procesi pri katerih se magma po ohlajanju spremeni v trdne kamnine. Pod litosfero leži plašč, ki se segreva zaradi propadanja radioaktivnih elementov. Zaradi konvekcije se litosferske plošče počasi premikajo.

Vode na Zemlji

[uredi | uredi kodo]

Ocean

[uredi | uredi kodo]

Ocean je največja zaloga slane vode in komponenta hidrosfere. Približno 71% Zemljine površine je pokrite z oceanom, ki je razdeljen v oceane in manjša morja. Več kot polovica teh področij je globlja od 3000 metrov. Povprečna oceanska slanost je okoli 3,5%. Generalno poznamo oceane kot več manjših, posameznih oceanov, ki pa so povezani v Svetovni oziroma globalni ocean. Zaradi te lastnosti igrajo ti oceani odločilno vlogo pri oceanografiji.

Reka je naravna vodna pot, po navadi sladkovodna, ki teče proti oceanu, jezeru, morju ali proti drugi reki. V nekterih primerih reka steče pod zemljo ali pa se izsuši še preden doseže drugi vodni vir. Manjše reke so lahko poimenovane s šteilnimi drugimi imeni recimo vodotok, draga, raka in podobno.V Ameriki je kot reka klasificirano vodno telo, ki je širše od 18 metrov. Voda v reki je po navadi v kanalu med dvema bregovoma. Ob večjih rekah so tudi površine, namenjene izlivu rek ob primerih poplav. Reke zbirajo vodo iz padavin, iz podzemnih virov, iz izvirov, iz stopljenega ledu in snega.

Močvirsko področje, Everglades Park

Potok

[uredi | uredi kodo]

Potok je tekoča voda, ki teče med strmima bregovoma. Potoki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju biodiverzitete.

Jezero

[uredi | uredi kodo]

Je lokalizirano vodno telo. Tako ga poimenujemo če ni del oceana, je večje in globlje od ribnika in ga napaja reka.

Ribnik

[uredi | uredi kodo]

Je stoječe vodno telo, lahko je umeten ali naraven.

  • Adams, Simon; Lambert, David (2006). Earth Science: An illustrated guide to science. New York: Chelsea House. str. 20. ISBN 0-8160-6164-5.
  • »Earth's Energy Budget«. Oklahoma Climatological Survey. 2004. Pridobljeno 17. novembra 2007.
  • Oldroyd, David (2006). Earth Cycles: A historical perspective. Westport, CT: Greenwood Press. ISBN 0-313-33229-0.
  • Simison, W. Brian (5. februar 2007). »The mechanism behind plate tectonics«. Pridobljeno 17. novembra 2007.
  • Smith, Gary A.; Pun, Aurora (2006). How Does the Earth Work?. Upper Saddle River, NJ: Pearson Prentice Hall. str. 5. ISBN 0-13-034129-0.

Zunanji viri

[uredi | uredi kodo]