Pojdi na vsebino

Diracov fermion

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Diracov fermion je fermion, ki ni sam sebi antidelec.

Imenuje se po britanskem fiziku in matematiku Paulu Adrienu Maurice Diracu (1902–1984).

Vsi fermioni v standardnem modelu (razen nevtrina) so Diracovi fermioni. To so delci, ki imajo naboj. Delci, ki naboja nimajo, pa spadajo med Majoranove fermione.

Diracov fermion je enakovreden dvema Weylovima fermionoma.[1]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  • Shifman, Mikhail (1999), ITEP Lectures on Particle Physics and Field Theory, zv. 1, str. 292, ISBN 9789810239480