Portal:Literatura

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

uredi

Izbrano delo

Krst pri Savici je nacionalna zgodovinsko-epska pesnitev Franceta Prešerna, ki jo je posvetil umrlemu prijatelju Matiji Čopu. Prešeren jo je objavil leta 1835 v samozaložbi pod imenom Kerst pri Savici, končal pa jo je januarja naslednjega leta ter jo aprila tudi izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Leta 1846, ko je pesnitev objavil v Poezijah, jo je rahlo spremenil, in sicer je spremenil 9. kitico, v Krst pa je pred 42. kitico dodal še eno. Pesnitev zaradi verske teme ni bila cenzurirana.

Zgodovinsko snov je Prešeren črpal od Valvasorja.

Pesnitev je sestavljena iz treh delov:

Posvetilni sonet Matiju Čopu
Uvod
Krst

Več ...

Arhiv

uredi

Izbrani avtor

Prežihov Voranc (pravo ime Lovro Kuhar), slovenski pisatelj in komunistični politik, * 10. avgust 1893, Podgora, † 18. februar 1950, Maribor.

Voranc se je rodil v revni kmečki družini v Podgori pri Kotljah, kjer je tudi končal osnovno šolo. Prežihova družina ni imela lastnega doma in svoje zemlje, zato so se selili s kmetije na kmetijo. Ker je bil najstarejši otrok, je Voranc že v zgodnjih letih gonil živino na pašo, kasneje pa je moral opravljati tudi težja poljska dela. V šoli pa je bil Voranc med najboljšimi, saj je od matere sprejel žejo po znanju, ob njenih pripovedih se je oblikoval Vorančev pripovedniški dar. Želel je iti v gimnazijo, vendar oče tega ni dovolil, saj mu je bil v veliko pomoč pri domačem delu, zato pa je šel v gimnazijo njegov brat. To je Voranca zelo prizadelo, vendar se je začel izobraževati sam. Tako je s šestnajstimi leti poslal svoje prve črtice časopisom in so bile natisnjene. Tako se je začela pisateljska pot Lovra Kuharja. Ime Prežih si je nadel po domačem imenu pri Prežihu za kmetijo, kjer je bil njegov oče najemnik, Voranc pa je domača koroška oblika imena Lovrenc ali Lovro. Na njegovo ustvarjanje so vplivali dogodki prve in druge svetovne vojne. Med prvo svetovno vojno je pobegnil iz avstro-ogrske vojske na soški fronti v Italijo in bil tam zaprt do konca vojne. Leta 1919 se je vrnil domov in se zaposlil kot delavec, nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah. Ker je aktivno deloval v ilegalni KPJ je moral leta 1930 v emigracijo in je nato živel na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Kot agent kominterne je potoval po Evropi [...] Več ...

Arhiv

uredi

Novi članki

Kategorija Književnost

uredi

Navedki

"Prekleta cundra..."

Tako je zaklela Karničnica, hkrati pa zagnala vse Metine stvari za njo, njene obleke in njeno perilo, vsega za dobro culo. Nato pa je treščila vrata v podboje, da se je stresla vsa hiša.

Zdaj se je začel drugi del Metine pokore -- očitna sramota pred družino, iz katere je bila za zmeraj izgnana. V tistih časih so na kmetih kaznovali z očitno sramoto skoraj vsako prešuštnico, posebno pri velikih družinah; ta kazen je ostala še potem, ko se predivo ni več žgalo.

Greh kake dekle je padel tudi na njene tovarišice; zato so po stari navadi imele pravico, da se nad nesrečnico maščujejo na ta način, da ji nad glavo prevežejo krila in jo s šibami po goli sramoti iztepejo iz dvorišča.

Preden je Hudabivnica, ki je takoj za Meto planila iz hiše in mimogrede v diru pobrala njene raztresene cunje pred pragom, utegnila priskočiti na tleh ležeči hčeri na pomoč, so planile nanjo domača hči, velika dekla in kravarica. Prej ni bilo ves čas nobene videti, zdaj so se pa mahoma nekje vzele, da izvrše nad osovraženo mlado tovarišico njim pripadajočo postavo. Vsa poselska družina je bila zbrana na gorici in čakala, da pride do svojega deleža.

Velika dekla in kravarica sta bili že postarni dekli, ki sta mrzili Meto zaradi njene lepote, hči pa se je od staršev navzela sovraštva. Te tri ženske so planile na Meto, jo v hipu postavile pokonci, še hitreje dvignile dekletovo gornje in spodnje krilo nad glavo in ju tam prevezale, da je bilo Metino spodnje telo popolnoma golo.

Potem pa so z močnimi brezovimi šibami začele klestiti po nagem životu, zraven pa besno sikale:

"Cundra cundrasta ..."

(Prežihov Voranc, Samorastniki, 1940)

Arhiv

uredi

Izbrani pojem

Poetična povest je klasična pesnitev umetniškega izraza z močnim idejnim poudarkom.

V svetovni književnosti je njen najvidnejši predstavnik Anglež Byron. Njegovo delo Romanje grofiča Harolda (Romanje Childa Harolda, Childe Harold's Pilgrimage) je dnevnik popotnega mladeniča, ki je lahkomiselno zapravil svojo mladost. Pesnitev Childe Harold je nastala na podlagi vtisov s potovanja po Albaniji, Grčiji in Bližnjem vzhodu in pisana v kiticah iz osmih enajstercev. Z epskimi prvinami potopisnega dnevnika se v nji mešajo močne lirske prvine, oboje pa služi za izpoved čustvom Byronove romantične bolečine in žalosti zaradi neskladja med idealom in resničnostjo.

Byronovi epski teksti, s katerimi je v epiko vnesel probleme romantične osebnosti in močne lirske ali satirične prvine, so vplivale na velik del evropske romantike, predvsem v slovanski književnosti. Iz češke literature je znan Máchov Maj, ki ga je v slovenščino prevedel Ivan Lah. Epska pesnitev je napisana po zgledu Byronovih povesti v verzih. Posebnost pesnitve so močne lirske prvine, ki skoraj prevladajo nad epsko osnovo. Več ...

Arhiv

uredi

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

uredi

Ostali projekti