Jump to content

Leila Ahmed

Iwde to Wikipedia
Leila Ahmed
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuMisra, Dowlaaji Dentuɗi Taƴto
Inditirdeليلى أحمد Taƴto
InndeLeila Taƴto
Innde ɓesnguAhmed Taƴto
Ɗuubi daygo1940 Taƴto
ƊofordeHeliopolis Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajiuniversity teacher, writer Taƴto
Field of workgender studies Taƴto
EmployerHarvard University, University of Massachusetts Amherst Taƴto
Janngi toUniversity of Massachusetts Amherst Taƴto
DiinaDiina Lislaama Taƴto
Award receivedGrawemeyer Award Taƴto

Leila Ahmed (arab : لیلى أحمد ; jibinaa ko ñalnde 29 mee 1940)[1] ko ganndo lislaam Misra-Ameriknaajo. E hitaande 1992 o yaltini deftere makko Women and Gender in Islam, nde o yi’etee ko e ƴeewndo daartol ngol ko adii darnde rewɓe e nder renndooji juulɓe aarabeeɓe.[2][3] O wonti jannginoowo gadano janngude rewɓe e diine to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1999, o woniino jappeere jannginoowo diine Victor S. Thomas gila 2003. Caggal ɗuum o rokkaama jannginoowo wiɗto Victor S. Thomas e hitaande 2020.[4]. ]

Jibinaa ko e diiwaan Heliopolis to Kayhayɗi, baaba mum ko Ejiptnaajo hakkundeejo, yumma mum ko Turkinaajo toowɗo e hitaande 1940,[5] Cukaagu Ahmed ina mbayli ɗum e nafooje juulɓe Ejiptnaaɓe e njiimaandi ndimaagu aristokraasi Misra e les njiimaandi ancien régime. Galle Ahmed wonti ko ƴaañiiɗo e politik caggal dillere Ofiseeji Libre e hitaande 1952. Baaba makko, injenieer siwil, wonnoo ko luulndiiɗo Gamal Abdel Nasser mahngo baraas toowɗo Aswan e dow kuule ekolosii.[6]

Leila Ahmed

O heɓi dipolomaaji makko leslesɗi e doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge e kitaale 1960 hade makko yahde to leyɗeele dentuɗe Amerik ngam jannginde e winndude, ɗo o toɗɗaa o woni porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Massachusetts Amherst, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Massachusetts Amherst, e... darnde gardiiɗo e nder porogaraamuuji ɗii[8] e hitaande 1981. Professeur e nder jaŋde rewɓe e diine to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard Divinity rewi heen ko e hitaande 1999, ɗo o jannginta jooni.[7]

Marsz Miliona Serc - Murem za Agnieszka Hollande

E hitaande 2013, Ahmed, mo meeɗiino luulndaade mbaydi mbaylaandi, heɓi njeenaari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Louisville Grawemeyer to bannge diine ngam ƴeewtaade mbaydi mbaylaandi rewɓe juulɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, o siftini no won e rewɓe ɓoornortoo mbaydi mbaylaandi ngam hollirde golle ngam nuunɗal e waylo renndo.[9] Ko noon ne kadi, o nattii sikkude wonde ummital mbaydi ndii ko e njiimaandi baabiraagal tan, miijo ngo o joginoo nde o woni suka, nde tawnoo o teskiima no rewɓe heewɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik ɓoornortoo ɗum ngam hollirde mbaydi lislaam mum en, woni nuunɗal renndo , e ƴellitde hakkillaaji rewɓe woɗɓe e kabaruuji renndo ngo ko fayti e ɓalli rewɓe e ɓoornagol mum en. Kono tan, omo sikki wonde mbaydi ndii alaa maanaa winndereyankeewo, tee ina jokki e doole baabiraagal e nder nokkuuji goɗɗi e nder winndere ndee.[10]

Gila e sifaa golle Ahmed ɗe Yale University Press London rokki : « Ahmed teskiima wonde lislaam, e darnde mum e nder gollal miskineeɓe e nder reende nuunɗal renndo, ko mbaydi lislaam ɓurndi hoybude e nafoore mum jokkondirde e demokaraasiiji hirnaange ' aadaaji mum e nder golle nuunɗal e mbayliigu renndo Heewi wonde ko lislaamiyankooɓe, hay so tawii ko ɓuri juulɓe sekulaar en, ngoni ko e ardaade hareeji gollorɗi hannde ɗii, ko wayi no hakkeeji siwil e hakkeeji rewɓe, ko ɗum woni ko Ahmed holliti ko ina ɓadii miijo makko e ndee toɓɓere."[11]

Laawol keeri (1999)

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ndee feccere e nguurndam neɗɗo guurɗo, alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla iwdi. (Mee 2022)

E nder deftere makko 1999 wiyeteende A Border Passage, Ahmed siftinii nehdi makko e pine keewɗe e nder leydi Cairene e nguurndam makko mawɗo, ko o jeyaaɗo e leydi Orop e leyɗeele dentuɗe Amerik. O haalata no o naatiri e lislaam rewrude e neene makko e nder cukaagu makko, o ari e seerndude ɗum e "Islaam laawɗuɗo" no diineeji worɓe ɓurɓe heewde e mum en mbaɗirta e waajaade ɗum nii. Ndee ɗoo faamde, caggal ɗuum, wonata ko tuugnorgal deftere makko adannde, Women and Gender in Islam (1992), nde o winndi hannde, ko fayti e daartol lislaam, e feminism juulɓe, e darnde rewɓe e nder lislaam kam e jeewte juulɓe ko fayti e rewɓe.

Ahmed ina haala ko fayti e ko o dañi e Orop e Amerik, ko huunde nde o heewnoo waɗde e jiiɓru e jiiɓru nde o yiɗi hawrude e ngonka makko juulɗo Ejipt e nafooje hirnaange. E nder njiyaagu e njiyaagu luulndiingu juulɓe, e caggal nde o ƴetti geɗe aadaaji ɗe worɓe njogii e nder pinal makko, o felliti riiwtude miijooji e miijooji bonɗi ɗi Hirnaange joginoo e Lislaam e rewɓe juulɓe.

Ahmed ko ƴattoowo no feewi ngenndiyaŋkaagal aarabeeɓe to Ejipt e Fuɗnaange hakkundeejo. O sakkitii tonngoode wootere e nder nguurndam makko, ko fayti e naamnal ngenndiyaŋkaagal aarabeeɓe, e geɗe politik e golle baɗɗe faayiida ngam mahde leydi Ejipt caggal nde konu nguu waɗi kuudetaa. E wiyde wiɗtooji Ahmed, miijo wonde Misranaaɓe ko « aarabeeɓe » ina famɗi ɗo nanaaka haa e nder teeminannde 20ɓiire. O siftinii ngenndiyaŋkaagal aarabeeɓe, hono no mbaydiiji keewɗi goɗɗi ɗii nii, ko sifaa imperiyaalisma pinal. Ndeeɗoo imperiyaalisma pinal ina ñaama keewal e ƴellitaare pinal, wonaa tan e nder leyɗeele ɓurɗe heewde haalooɓe ɗemngal aarabeeɓe (ɓe keewi haalde ɗemɗe ceertuɗe no feewi), kono kadi e nder leyɗeele tokoose ɗe kaalaani ɗemngal aarabeeɓe e nder Fuɗnaange hakkundeejo e Afrik worgo fof.

Rewɓe e jinnaaɓe e nder lislaam (1992)

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E nder deftere makko germinaal, Women and Gender in Islam (1992), Ahmed hollitii wonde golle tooñannge ɗe rewɓe Fuɗnaange hakkundeejo mbaɗata ɗee, ko sabu ɓeydagol firooji baabiraaɓe e Lislaam, wonaa Lislaam e hoore mum. O jokki e wiyde wonde nde lislaam ƴellitii, daandeeji ɗiɗi ceertuɗi peeñi e nder diine hee :

Sifaa etikaaji baawɗo haɓaade potal nehdi e ruuhu hakkunde aadee en fof ;

Sifaa njuɓɓudi (hiérarchie) ko ɗum woni tuugnorgal jokkondiral gorko/rewɓe ; njuɓɓudi gonndi e jinnaaɓe/jinnaaɓe.[12]

Jaŋde lislaam ƴellitii e nder renndo androcentric, misogynic, ngo Irak Abbasid, aadaaji mum ɓuri heewde ko e laamu Sasaniyankeewu caggal nde ngu heɓti.[13] Ndee renndo teeŋtinii e juɓɓinii daande njuɓɓudi jinnaaɓe e muumɗini daande potal e nuunɗal. Lislaam ko diine noon wonti haala eliteeji ɓurɗi heewde politik, i.e.; renndo worɓe. Won maale gadane ngam haɓaade Lislaam tabitinaaɗo. Yeru, miijooji pelle Suufiyankooɓe e Qarmatiyankooɓe, filosof en hono Ibn al-Arabi e darnde ɓesnguuji doole e yimɓe feewde e ɓiɓɓe mum en rewɓe to bannge dewgal e jaŋde (yeru; waɗde kuulal dewgal gootol e nder nanondiral dewgal walla gooto ngam rokkude jaŋde keeriinde).[citation ina haani]

Ko wonaa ɗuum koo, Lislaam tabitɗo oo heɓiino caɗeele teeŋtuɗe seeɗa haa e fuɗɗoode njiimaandi koloñaal e teeminannde 19ɓiire. Ko ɓuri heewde e golle koloñaal Oropnaaɓe ko faggudu ; kono, ndimaagu rewɓe huutoraa ko no hujja ngam laawɗinde naatgol geɗe politik. Feminism koloñaal ko haala Hirnaange jowitiika e njiimaandi, "naatni miijo wonde jokkondire ndernderiije ina ngoodi hakkunde haala pinal e ngonka rewɓe, e ... wonde yahrude yeeso rewɓe ina waawi heɓtaade tan ko e accude pinal ngenndiwal."[14]

Ko waawi heen wonde fof, jaabawol gadanol ngol ko jaɓde nafooje hirnaange ɗe lislaamiyankooɓe politik mbaɗi. Ndeeɗoo jaɓgol yi’i ko jiidaa e lislaam e pinal ɗo goonga lislaam wonti sifaa to bannge goonga pinal e, teeŋti noon e darnde rewɓe e nder lislaam. Ɗum addani tabitinde aadaaji koɗki jowitiiɗi e rewɓe e artirde aadaaji e sariyaaji renndooji lislaam ɓennuɗi ɗii. Teskagol ngol ko wonde ina woodi firo laaɓtungo e lislaam tuugiiɗo e binndanɗe e juɓɓule ƴellitaaɗe e nder Irak Abbasid. E fawaade e ɗeen miijooji, maanaa jinnaaɗo e darnde rewɓe e nder Lislaam ko “ko laaɓtaani, ko laaɓtuɗo e nder won e maanaaji laaɓtuɗi e timmuɗi.”[15]

Gila e ndee feere adannde, annduɓe rewɓe juulɓe ina mbiya wonde nafooje jamaanu Abbaasid en e nder leydi Irak ngonaa ko ɓuri heewde e lislaam — kono ko ɗe keertiiɗe e sahaa, pinal e yimɓe. Binndi e juɓɓule lislaam ina poti seertude e pinal baabiraaɓe, ƴeewteede to bannge nafoore, e heɗaade daande potal e nuunɗal. Ahm

Bibliografi

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Defte e tonngooɗe defte

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Edward W. Lane: Janngugol nguurndam makko e golle makko e miijooji Biritaannaaɓe e Fuɗnaange hakkundeejo e teeminannde sappo e jeenay. Londres: Longman (1978)

"Kewu aadaaji e nder nokkuuji lislaam to Malesi", e nder Rewɓe juulɓe (1984)

"Hakkunde adunaaji ɗiɗi: Sosde debbo Ejiptnaajo mbayliigu teeminannde", e nder Nguurndam/Lines: Miijo Taariindi Rewɓe (1988)

"Rewɓe aarabeeɓe: 1995", e nder Duuɓi sappo aarabeeɓe garooji: Jaŋngooji goɗɗi (1988)

"Feminism e wiɗto hakkunde pine: Konnguɗi haala e nder Lislaam" E nder Arde e Konnguɗi: Feminism, Teori e Politik. Ed. Elisabet Weed. New York: Routledge (1989)

Rewɓe e jinnaaɓe e nder Lislaam: Daartol jeewte jamaanu. New Haven: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Yale (1992, 2021)

Laawol keeri: Gila Kayhayɗi haa Amerik—Jaɓɓal debbo. New York: Farar Straus e Giroux (1999)

Rewolisiyoŋ deƴƴuɗo: Ummital Veil, gila Fuɗnaange hakkundeejo haa Amerik. Haven keso. Jaaɓihaaɗtirde Yale (2011)

"Rewɓe e nder ummital Lislaam." Daandeeji lislaam kesi : Miijaade politik e jamaanu : Jannguɗo. Ed. Mehran kamrawa. Berkeley, CA: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kaliforni, 2006. 177-200.

"Haala Veil." Post-kolonialismaaji: Antoloji miijo pinal e ñiŋooje. Ed. Gaurav Desai e Supriya Nair. New Brunswick, NJ: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Rutgers, 2005. 315-338.

"Jeewte Veil kadi: Yiyngo ummoraade Amerik e fuɗɗoode teeminannde noogas e go'o". E dow leydi mbayliigu: Rewɓe juulɓe e jamaanu aduna. Ed. Fereshte Nourale-Simone. New York: Jaayndeeji rewɓe to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde New York, 2005.

"Jinnde e binndol e nder Lislaam." Alaa ko selli: Rewɓe ina njaaboo e fundamentalism diine e kulhuli. Ed. Betsy Reed. New York: Jaaynde hunduko Thunder/Defte ngenndi, 2002.

"Rewɓe Lislaam". Waylo 83 (2000): 78-97.

"Islaam arano e darnde rewɓe: caɗeele firo." Rewɓe e nder daartol Fuɗnaange hakkundeejo: Waylude keeri e nder jinnaaɓe e jinnaaɓe. Ed. Nikki R. Keddi, Beth Baron. New Haven: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Yale, 1993.

"Pine Aarabeeɓe e Binndol Ɓalli Debbo." Haalaaji jowitiiɗi e jinnaaɓe 9.1 (1 mars 1989): 41-55.

"Rewɓe e Gargol Lislaam." Maandeeji 11.4 (Duuɓri, 1986): 665-691.

"Feminism e dille rewɓe e nder Fuɗnaange hakkundeejo, wiɗto adanngo: Turki, Misra, Alseri, Republiik Demokaratik Yimɓe Yemen." Rewɓe e Lislaam. Ed. Elen Skineer. Virginia: Jaaynde Pergamon: 1982. 153.

“Etnosentrism hirnaange e miijooji Harem.” Janngirɗe rewɓe 8.3 (Ndunngu, 1982): 521-534.

Ahmed, Leila, Krishna Ahooja-Patel, Charlotte Bunch, Nilufer Cagatay, Ursula Funk, Dafna N. Izraeli, Margaret McIntosh, Helen I. Safa, e Aline K. Wong. "Miijooji dow Tinker's 'Miijo Feminist dow Kopenhag'en". Maandeeji 6.4 (Duuɓri, 1981): 771-790.

"Kawral e Feminism Amerik: Yiyngo debbo juulɗo e batuuji ɗiɗi". Jaaynde jannde rewɓe 8.3 (duuɓi, 1980): 7–9.

Filmogaraafi

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ahmed wonnoo ko wasiyaajo e filmo biyeteeɗo Muhammadu: ndonu annabi (2002) keɓɗo njeenaari, mo fedde wiyeteende Unity Productions Foundation feewni.

^ Natal Leyla Ahmed

^ Mehran kamrawa, binndol. (2006). Daandeeji kesi lislaam: miijaade politik e jamaanu : janngoowo. Jaaɓi-haaɗtirde Kaliforni. p. 177.

^ Teodor Jibriil; Rabiha Hannan, binndol. (2011). Lislaam e Veil: Konngol Teori e Diiwaan. Muulngo Bloomsbury. p. 83.

^ "Leyla Ahmed". hds.jaŋde.hardi. Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 12-07-2014. Heɓtinaama ñalnde 14-05-2022.

^ Abdelrazek, Amal Talaat (2007). Winndooɓe rewɓe aarabeeɓe Ameriknaaɓe hannde ɓee: anndinde limlebbi e taƴgol keeri. Jaaynde Kambriya. p. 21. ISBN 978-1-934043-71-4.

^ Hazel (oktoobar 2010). "Wakili'en: Memoirs, Taariiha taariiha, taariiha: Leyɗeele Amerika". Ansiklopedi rewɓe e pine lislaam. Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 10-2017. Heɓtinaa ko 2017-10-02 – e laawol tuugnorgal Brill to enternet.

^ Juppude haa: a b Mehran Kamrava (2006). Daandeeji lislaam kesi : miijaade politik e jamaanu : janngoowo. Jaaɓi-haaɗtirde Kaliforni. ISBN 9780520250987.

^ "Porfesoor Leila Ahmed, Ph.D., ina haala e nder yeewtere teddunde". Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Carnegie Mellon to leydi Kataar. 22 mars 2010.

^ "Njiylawu Ahmed e ɓeydagol 'veiling' heɓi njeenaari diine". Arsiif gila e asli mum ñalnde 31-10-2014.

^ "Veil majjere". 25 Abriil 2011. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 14 sulyee 2023. Heɓtinaama ñalnde 14 sulyee 2023.

^ "Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Yale London: Waylo-waylo deeƴngo". 2023. Ko mooftaa e asli mum ñalnde 2023-12-07. Ƴeewtaa ko 2023-12-07.

^ Ahmed, Leyla. Rewɓe e Jinnaaɓe e nder Lislaam. Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, 1992, p. 66.

^ Ahmadu 1992, p. 79-83

^ Ahmadu 1992, p. 244

^ ciimtol, p. 238

Jokkondire yaajɗe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ahmed ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard

Yeewtere e Ahmed ("Rewɓe juulɓe e luural goɗngal) winndaama ñalnde 2015-09-24 to masiŋ Wayback to On Being (eɓɓoore rajo) ñalnde 7 lewru Duujal hitaande 2006

Porofesoor Leila Ahmed, Ph.D., ina haala e nder yeewtere teddunde ñalnde 22 mars 2010

Laawol keerol: diga Kayhayru haa Amerik -- Jahdu debbo, Leila Ahmed, New York: Farrar, Straus e Giroux, 1999.

Nafoore Leila Ahmed Julia Lieblich, jaaynde fedde, ñalnde 12 lewru bowte hitaande 1999