Pojdi na vsebino

Bojan Čop

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bojan Čop
Rojstvo23. maj 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1]
Ljubljana
Smrt3. avgust 1994({{padleft:1994|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1] (71 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicjezikoslovec, univerzitetni učitelj, klasični filolog

Bojan Čop, slovenski jezikoslovec, univerzitetni profesor in akademik, * 23. maj 1923, Ljubljana, † 3. avgust 1994, Ljubljana.

Tudi njegov starejši brat Dušan je bil jezikoslovec, znan zlasti po raziskovanju krajevnih imen.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Čop je 1951 je postal asistent na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje ljubljanske Filozofski fakulteti. Po upokojitvi Karla Oštirja je prevzel predavanja iz indoevropske primerjalne slovnice s poudarkom na modernih smereh, kot so laringalna teorija, indoevropska dialektologija in indoevropske starožitnosti. Leta 1971 je doktoriral na FF v Ljubljani.[2] Po 1970 je predaval tudi o teoriji, ki predvideva indouralsko sorodstvo. Redni profesor je postal leta 1972, leta 1990 se je zaradi bolezni upokojil.

V letih 1962-84 je bil na FF v Ljubljani predstojnik oddelka za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko, 1972 izredni ter 1976 redni član SAZU, Univerza v Ljubljani pa mu je podelila naziv zaslužni profesor. V začetku se je ukvarjal z etimologijo indoevropskih jezikov, posebno grščine, kmalu pa se je preusmeril na študij jezikov ostankov stare Male Azije. Kasneje je napisal več razprav v zvezi s slovnično in dialektološko problematiko indoevropskih jezikov.

Bojan Čop je utemeljil nekatere nove smeri primerjalnega jezikoslovja in tako bistveno pripomogel k njegovemu razvoju.[3]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. Disertacija: Bojan Čop: Prispevek k zgodovini labialnih pripon v indoevropskih jezikih. FF, 1970. (COBISS)
  3. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga