Pojdi na vsebino

Gornjesrbščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
gornjesrbščina
hornjoserbšćina, hornjoserbsce
Izgovarjava[ˈhɔʀnjɔˌsɛʀpʃt͡ʃina]
Materni jezikNemčija
PodročjeSaška
EtničnostLužiški Srbi
Št. maternih
govorcev
13.000 (2007)[1]
PisavaLatinica (lužiška abeceda)
Uradni status
Uradni jezik
Regijski jezik na Saškem
Jezikovne oznake
ISO 639-2hsb
ISO 639-3hsb
Glottologuppe1395
ELPUpper Sorbian
Linguasphere53-AAA-bb < 53-AAA-b < 53-AAA-b...-d (variante: 53-AAA-bba do 53-AAA-bbf)
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Gornje(lužiška)srbščina (hornjoserbšćina) je zahodnoslovanski jezik, ki ga govorijo v Zgornji Lužici na območju med kraji Bautzen (Budyšin), Kamenz (Kamjenc) in Hoyerswerda (Wojerecy). Gornjesrbščina je tesno povezana s dolnjesrbščino, pa tudi s češčino, slovaščino, poljščino in kašubščino. Kot slovanski jezik je zgornjelužijščina eden izmed indoevropskih jezikov.

Gornjesrbščina je eden od uradno priznanih manjšinskih jezikov v Nemčiji v skladu z Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih.[2] Na podlagi zakona o saških Srbih imajo na uradnem območju poselitve v Zgornji Lužici med drugim kraji dvojezične cestne in krajevne table, javne šole pa gornjesrbščino kot učni jezik oz. kot tuji jezik.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Enotni gornjesrbsi jezik v pisni obliki obstaja šele od 19. stoletja. Pred tem sta obstajali katoliška in protestantska različica, ki so ju oblikovali in zapisovali duhovniki, tako da sta se delno razlikovali po črkovanju, slovnici in besedišču. Kar zadeva črkovanje, je katoliška varianta temeljila bolj na češčini, protestantska pa na nemščini. Ob tako imenovani lužiški preroditvi sta pod vodstvom Maćice Serbske različici združili v en sam, od verske pripadnosti neodvisen pisni jezik. Pomembni začetniki tega premika, ki je trajal do sredine 20. stoletja, so bili med drugimi Jan Arnošt Smoler, Michał Hórnik in Handrij Zejler.

Za današnje jezikovne razmere glej članek lužiški jezik.

Oče naš v gornjesrbščini

[uredi | uredi kodo]
Oče naš, ki si v nebesih, Wótče naš, kiž sy w njebjesach.
posvečeno bodi tvoje ime, Swjeć so Twoje mjeno.
pridi k nam tvoje kraljestvo, Přińdź Twoje kralestwo.
zgodi se tvoja volja Stań so Twoja wola,
kakor v nebesih tako na zemlji. kaž na njebju, tak na zemi.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh Wšědny chlěb naš daj nam dźens.
in odpusti nam naše dolge, Wodaj nam naše winy,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, jako my tež wodawamy swojim winikam.
in ne vpelji nas v skušnjavo, A njewjedź nas do spytowanja,
temveč reši nas hudega. ale wumóž nas wot złeho.

Glasoslovje

[uredi | uredi kodo]
  • fonem /r / se lahko izgovarja tudi kot zvočni alveolarni vibrant [r], kar pa danes le redko srečamo. Danes se večinoma izgovarja kot zvočen uvularni vibrant [ʀ]. Pred i, ě, j ali pa pri osebah, ki govorijo R s konico jezika, se [ʀʲ] izgovarja kot [rʲ]

V gornjesrbščini prihaja do mehčanja soglasnikov oziroma regresivne asimilacije fonacije:

  • /dub/ se izgovarja [dup]
  • /hubkować susodku/ se izgovarja [hupkou̯aʧ susɔtku]

Naglaševanje besed

[uredi | uredi kodo]
Dvojezični cestni napis v Crostwitzu

Glavni poudarek v gornjesrbščini je običajno na prvem zlogu, žida (ŽI-da) ['ʒida], łastojčka (ŁAS-tojč-ka) ['u̯astɔiʧka], kuzłapołna (KUZ-ła-pol-na) ['kuzu̯apou̯n], z naslednjimi izjemami:

  • Pri nekaterih starejših tvorjenkah je poudarek na drugi komponenti: lětstotk (lět-STOTK), wokomik (woko-MIK)
  • Novejše izposojene besede na -ěrować in -ować so vedno naglašene na zlogu pred -ować: reagować (re-A-go-WAĆ), gratulować (gra-TU-lo-WAĆ), kopěrować (ko-PE-ro-WAĆ)
  • Tuje besede, ki so prek nemščine prišle v zgornjo lužiščino, so naglašene na zlogu pred prvo lužiško komponento (končnico ali pregibnim koncem): agentura (a-gen-TU-ra), agitacija (a-gi-TA-ci-ja), ministerstwo (mi-ni-STER-stwo), procesjón (pro-ce'-SJÓN)

V besednih sintagmah predlog pogosto (pred enozložnimi samostalniki vedno) pritegne naglas: ke mni (KE mni), na wšo (NA wšo), do šule (DO šule), na zahrodźe (NA zahrodźe), na pol (NA polu), do mesta (DO mesta), za tebje (ZA tebje)

Abeceda

[uredi | uredi kodo]
Krajevna tabla za Niesendorf v bližini Bautzena: gornjesrbščina uporablja več kot samo 26 črk latinske osnovne abecede.

Zgornja lužiška abeceda temelji na latinski abecedi, ki jo dopolnjujejo naslednji diakritični znaki in kombinacije črk: č, ć, dź, ě, ch, ł, ń, ó, ř, š, ž.

Q, v in x niso del abecede, pojavljajo se samo v tujih besedah. Zgornja lužiška abeceda pozna tako 34 črk.

črka m n ń o ó p r ř s š t u w y z ž
ime ɛm ɛn eʲn ɔ ʊ pei̯ ɛʀ ɛʃ ɛs ɛʃ tei̯ u u̯ei̯ ɨ / ɨpsilɔn zɛt ʒɛt

Pri abecednem razvrščanju se ne razlikuje med črkama n in ń in ne med o in ó. Nósk (= nos ) je na primer razvrščen pred nosorohač (= nosorog). Če se besedi razlikujeta le v teh črkah, se abecedni vrstni red upošteva tudi tukaj, na primer pri won (= ven, ven) - Won (= on) - won (= vonj).

Ě, Ń, Ó in Ř se nikoli ne pojavijo na začetku besede, zato so ustrezne velike črke zelo redke in se uporabljajo le, če je celotna beseda napisana z veliko začetnico (npr RÓŽEŃ (= (žar) raženj; nabodalo)).

Slovnica

[uredi | uredi kodo]
Dvojezična naslovna stran prvega popolnega prevoda Biblije v gornjesrbščino

Gornjesrbščina je pregibni jezik, kar pomeni, da se sklanja in sprega s končnicami in pogosto majhnimi spremembami v korenu. Obstaja več sklanjatev in več spregatev, hkrati s številnimi nepravilnostmi. Besedni vrstni red je razmeroma svoboden in omogoča slogovne diferenciacije.

Samostalniki

[uredi | uredi kodo]

Poleg kategorij števila in spola poznajo samostalniki tudi sklone, in sicer jih je sedem, imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, orodnik, mestnik in zvalnik (vokativ), pri čemer se v pogovornem jeziku zvalnik uporablja le v ednini za moške samostalnike s podspolom živosti.

Slovnični spol samostalnikov je običajno mogoče prepoznati po končnici. Samostalniki moškega spola se običajno končajo s soglasniki, ženskega spola z -a in srednjega z -o ali -e.

Primeri sklanjatev

[uredi | uredi kodo]

V ednini se samostalniki redno sklanjajo takole:

Sklon ž (težko) ž (mehko) m (trdo, neživo) m (trdo, animirano) m (mehko, animirano) s
1. (imenovalnij) rjana žon a njedźel a rjany štom nan njetopyr rjane wokn o
2. (rodilnik) rjaneje žon y njedźel e rjaneho štom a nan a njetopyr ja rjaneho wokn a
3. (dajalnik) rjanej žon je njedźel i rjanemu štom ej nan ej njetopyr jej rjanemu wokn u
4. (tožilnik) rjanu žon u njedźel u rjany štom nan a njetopyr ja rjane wokn o
5. (orodnik) z rjanej žon u z njedźel u z rjanym štom om z nan om z njetopyr jom z rjanym wokn om
6. (mestnik) o rjanej žon je o njedźel i w rjanym štom je o nan je o njetopyr ju na rjanym wokn je
7. (zvalnik) rjana žon a ! njedźel a ! rjany štom o ! nan o ! njetopyr jo ! rjane wokn o !

Zvalnik kot oblika nagovora in klica ima drugačne oblike od imenovalnika samo v ednini pri samostalnikih moškega spola, večinoma pa je razlika v intonaciji.

Pridevniki

[uredi | uredi kodo]

V gornjesrbščini, tako kot v večini slovanskih jezikov, velja za pridevnike načelo ujemanja s samostalnikom, npr.. rjana kniha ("lepa knjiga"), rjany štom ("lepo drevo") in rjane wokno ("lepo okno").

Glagoli (spregatev)

[uredi | uredi kodo]

Poleg kategorij števila (ednina, dvojina, množina) in spola (m-ž-s) ima glagol še kategorije vida (dovršen in nedovršen) in časa (sedanji, prihodnji, pretekli čas), osebe in naklona (velelnik, pogojnik). Vidi so delno izraženi z različnimi pregibnimi končnicami, deloma s predponami (običajno zzpopolnjevanjem nepopolnih glagolov), v nekaj primerih tudi z dvema različnima osnovama.

Narečja

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid lužiških narečij

Sorbsko jezikovno območje v Zgornji Lužici je zgodovinsko razdeljeno na več narečnih področij, ki se se razlikujejo predvsem v izgovarjavi, v manjši meri pa v besedišču in slovnici.

Najbolj živahno lužiško narečje do danes je katoliška različica gornjesrbščine, ki se govori v vaseh na Klosterwasserju. Značilnost je uresničitev pisanega y kot ó (temni o). Nadalje proti severu se nahajajo tako imenovana obmejna narečja, med drugimi. narečja Nochten/Wochozy, Hoyerswerda/Wojerecy in Runde/Slepo, ki so tesneje povezana s dolnjesrbščino. V vaseh okoli Budišina in v samem mestu govorijo tako imenovano (protestantsko) bautzner narečje, ki je bila najpomembnejša osnova za gornjesrski pisani jezik in se zato ne razlikuje bistveno od današnjega knjižnega jezika.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zgornjelužiški mediji

[uredi | uredi kodo]
  • Zgornji lužiški tiskani mediji
    • Serbske Nowiny (dnevni časopis v zgornji lužiščini)
    • Płomjo (revija za otroke v zgornji lužiščini)
    • Rozhlad (kulturna revija v zgornji lužiščini in spodnji lužiščini)
    • Katolski Posoł (Cerkveni časopis katoliških Lužikov v Zgornji Lužici)
    • Pomhaj Bóh (protestantski cerkveni časopis v zgornji lužiščini)
    • Lětopis (večjezična revija za lužiški jezik, zgodovino in kulturo)
  • Zgornje lužiški radijski mediji
    • Wuhladko (TV program v zgornji lužiščini)
    • Lužiški radio (27,5 ure na teden v zgornji lužiščini)
    • Radio Satkula (mladinska revija lužiškega jezika v zgornjem lužiškem jeziku)

Drugo

[uredi | uredi kodo]
  • Lužiška literatura
  • Zgornja lužiška imena
Trgovina z živili v Budišinu
  • Jana Šołćina, Edward Wornar. Hornjoserbšćina za samostudij . Bautzen: Domowina-Verlag, 2000. ISBN 3-7420-1779-9

Spletne povezave

[uredi | uredi kodo]

glej tudi

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. gornjesrbščina at Ethnologue (18. izd., 2015)
  2. »List of declarations made with respect to treaty No. 148«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2015. Pridobljeno 28. marca 2021.