Pojdi na vsebino

Koideova enačba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov. Enačbo je leta 1981 pri raziskovanju sestavljenih modelov kvarkov in leptonov odkril Jošio Koide.[1] Enačba je napovedala tudi maso tauona. Tedaj je bila napaka izmerjene vrednosti dve standardni deviaciji od napovedane, zato je Koide dve leti kasneje 1983 objavil članek s čisto fenomenološko obravnavo in uvedel člen , da bi uskladil vrednosti z meritvami.[1]

Razmerje mas je[2]:

Iz definicije je razvidno, da velja . Večja vrednost se dobi, če se predpostavi, da je kvadratni koren strogo pozitiven. R. Foot je opazil, da se lahko poda kot kvadrat kosinusa kota med vektorjema in .

Problem je fizikalna vrednost. Mase elektrona, miona in tauona so izmerjene: , kar da:

Iz tega sledi, da tri navidezno naključna števila dajo preprost ulomek in tudi, da je Q srednja vrednost obeh mejnih vrednosti 1/3 in 1.

Enačbo so poskušali pojasniti z več prijemi, a je ostala nepojasnjena.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Rivero, Gsponer.
  2. Koide (1983).
  • Koide, Jošio (1983). »A Fermion-Boson Composite Model of quarks and leptons«. Phys. Lett. B B. Zv. 120. str. 161–165.
  • Rivero, Alejandro; Gsponer, Andre. »The strange formula of Dr. Koide«. Pridobljeno 11. januarja 2008.