Pojdi na vsebino

Okajama

Okajama

岡山市
Določeno mesto
Okajama mesto
(Od zgoraj od leve na desno: grad Okajama • vrt Kōraku-en • Kibicu Džindža • Kibi dango • nakupovalne arkade Omote-čō • Nišigava park)
(Od zgoraj od leve na desno: grad Okajama • vrt Kōraku-en • Kibicu Džindža • Kibi dango • nakupovalne arkade Omote-čō • Nišigava park)
Zastava Okajama
Zastava
Uradni pečat Okajama
grb
Okajama se nahaja v Japonska
Okajama
Okajama
Lega na Japonskem
Koordinati: 34°39′N 133°55′E / 34.650°N 133.917°E / 34.650; 133.917
DržavaJaponska
RegijaČugoku (San'jō)
Prefekturaprefektura Okajama
Upravljanje
 • županMasao Omori
Površina
 • Skupno789,92 km2
Prebivalstvo
 (1. februar 2017)
 • Skupno720.841
 • Gostota910 preb./km2
Časovni pasUTC+09:00 (JST)
Spletna stranwww.city.okayama.jp

Okajama (japonsko 岡山市, latinizirano: Okajama-ši) je glavno mesto prefekture Okajama v regiji Čugoku na Japonskem. Mesto je bilo ustanovljeno 1. junija 1889.[1] Od februarja 2017 ima mesto ocenjeno število prebivalcev 720.841 in gostoto prebivalstva 910 oseb na km².[2] Skupna površina je 789,88 kvadratnih kilometrov.

V mestu je Koraku-en, znan kot eden od treh najboljših tradicionalnih vrtov na Japonskem, in grad Okajama, ki je uvrščen med 100 najboljših japonskih gradov.[3] Mesto je znano kot prizorišče japonske pravljice Momotarō.[4] Okajama se je leta 2016 pridružila Unescovi globalni mreži učečih se mest (Global Network of Learning Cities’’).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Obdobje Sengoku do obdobja Tenšo

[uredi | uredi kodo]
Grad Okajama

Pred obdobjem Muromači je bila Okajama en kotiček kmetijske regije in je vključevala majhen grad, ki ga je zgradil Kanemicu. V obdobju Sengoku je daimjo Ukita Naoie napadel Okajamo in napadel grad zaradi transportnih virov in obsežnih kmetijskih zemljišč v regiji. Naoie je preoblikoval grad, zgradil staro cesto Sanjo do osrednjega dela grajskega mesta in poklical obrtnike tako znotraj kot zunaj province Bizen. Okajama je postala politična in gospodarska prestolnica province Bizen.

Obdobje Edo

[uredi | uredi kodo]

Leta 1600 je daimjo Ukita Hideie, ki je bil sin Naoie in gospodar Okajame, izgubil v bitki pri Sekigahari. Naslednje leto je Kobajakava Hideaki, peti sin samuraja Kinošita Iesada prišel v Okajamo in postal fevdalni gospodar domene Okajama. Hideaki je umrl leta 1602 in s tem končal linijo Kobajakava. Ikeda Tadatugu, ki je bil fevdalni gospodar domene Himedži, je postal naslednji gospodar Okajame. Po tem so do druge polovice 19. stoletja Okajami vladali Ikedi. Z nadaljevanjem gospodarskega razvoja je Okajama v 18. stoletju postala eno izmed desetih najboljših velikih grajskih mest na Japonskem. Vrt Koraku-en je razvil četrti daimjo, Ikeda Cunamasa.

Obnova Meidži do druge svetovne vojne

[uredi | uredi kodo]
Okajama po drugi svetovni vojni

29. avgusta 1871 je nova vlada Meidži japonskega cesarstva zamenjala tradicionalni sistem fevdalnih domen s centralizirano vladno oblastjo (prefekture Japonske). Okajama je postala glavno mesto prefekture Okajama. Leta 1889 je bilo ustanovljeno mesto Okajama. V obdobju Meidži je bila v mestu Okajama zgrajena železnica, ki je močno pospešila razvoj mesta. Na primer, ustanovljeni sta bili šesta višja srednja šola (第六高等学校, Dairoku Kōtōgakō) in Okajama Medicinski kolidž (岡山医科大学, Okajama Ika-daigaku). Okajama je postala eno najpomembnejših krajev na zahodu Japonske za promet in izobraževanje. Ko se je začela druga svetovna vojna, je bilo mesto bazni tabor japonske vojske. 29. junija 1945 je mesto napadlo vojaško letalstvo ameriške vojske z zažigalnimi bombami. Skoraj vse mesto je bilo požgano, ubitih pa je bilo več kot 1700 ljudi. Okajama je v vojni utrpela strašno škodo, saj je izgubila več kot 12.000 gospodinjstev.

Po vojni

[uredi | uredi kodo]

Med japonskim gospodarskim razcvetom v 1960-ih se je Okajama hitro razvila kot eno najpomembnejših mest v regijah Čugoku in Šikoku. Leta 1972 je San'jo Šinkansen začel obratovati med postajama Šin-Ōsaka in Okajama. Dve leti pozneje je bila storitev Šinkansen razširjena na Hakato.

Leta 1988 je bil odprt most Seto-Ōhaši, ki je neposredno po železnici in cesti povezal Okajamo s Šikokujem.

Mesto je postalo osrednje mesto leta 1996 in imenovano mesto 1. aprila 2009.[5]

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Mestna hiša Okajama
Pogled blizu postaje Okajama

Mesto Okajama je v južnem delu prefekture Okajama, v zahodnem delu otoka Honšu. Mesto na jugu omejuje Notranje morje Seto. Mesto prečka reka Asahi.

Odkar je Okajama leta 2009 postala imenovano mesto, je bilo mesto razdeljeno na štiri okrožja (ku).

Okrožje št. prebivalcev Površina (km2) Gostota
(per km2)
Karta
Kita-ku
(administrativni center)
302.685 451,03 671
Naka-ku

(centralno okrožje)

142.237 51,24 2776
Higaši-ku

(vzhodno okrožje)

96.948 160,28 605
Minami-ku

(južno okrožje)

167.714 127,36 1317
Prebivalci 1. oktober 2010

Združitve

[uredi | uredi kodo]
  • 22. marca 2005 sta se mesto Micu (iz okrožja Micu) in mesto Nadasaki (iz okrožja Kodžima) združila v Okajamo.
  • 22. januarja 2007 sta se mesto Takebe (iz okrožja Micu) in mesto Seto (iz okrožja Akaiva) združila v Okajamo.

Okrožja Kodžima, Micu in Akaiva so bila zaradi teh združitev razpuščena.

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Okajama ima milo podnebje v primerjavi z večino Japonske. Ima največ dni brez dežja (manj kot 1 mm padavin) od vseh mest na Japonskem. Uvrščeno je med drugo najbolj suho in četrto najbolj sončno mesto v regiji Čugoku.[6] Podnebje je po Köppnovi podnebni klasifikaciji razvrščeno kot vlažno subtropsko (Cfa).[7]

Lokalno podnebje je skozi vse leto dovolj toplo, da podpira oljke. Okajamo pogosto imenujejo »dežela sonca« zaradi majhnega števila deževnih dni na leto.[8]

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]
Nakupovalna ulica Omotečō
Zemljevid, ki prikazuje metropolitansko zaposlitveno območje Okajame..

Kmetijstvo

[uredi | uredi kodo]

Mesto leži v nižini Okajama, kjer so riž, jajčevci in kitajski drobnjak (Allium tuberosum) pomembni pridelki.[9] Bele breskve in grozdje gojijo v goratem, severnem delu mesta.

Industrija

[uredi | uredi kodo]

Leta 2005 je bil bruto domači proizvod mesta 800 milijard jeno,[10] skoraj 10 % BDP prefekture Okajama. Velika Okajama, metropolitansko zaposlitveno območje Okajame, ima leta 2010 BDP 63,1 milijarde USD.[11][12] Glavne industrije so strojna orodja, kemikalije, živila in tiskanje. Kōnan, okrožje v južnem delu mesta, je najbolj razvito industrijsko območje.

Trgovina

[uredi | uredi kodo]

Okajama je jedro metropolitanskega območja Okajama, ki vključuje mesti Kurašiki in Sōdža. Glavno komercialno okrožje je Omotečō, blizu gradu Okajama in Kōraku-en ter območje okoli postaje Okajama. Omotečō ima veliko pokritih nakupovalnih arkad.

Sedež Aeon Corporation, zasebne šole angleškega jezika z več kot 3000 zaposlenimi, je v Okayami.[13]

Kultura

[uredi | uredi kodo]
Koraku-en

Grad Okajama in Koraku-en sta najpomembnejši znamenitosti Okajame.

Grad Okajama (z vzdevkom Udžō (烏城 »vranji grad«) je leta 1597 zgradil Ukita Naoie, japonski daimjo. Uničen je bil v bombardiranju leta 1945 med drugo svetovno vojno, a leta 1966 obnovljen.

Koraku-en, znan kot eden od treh najboljših tradicionalnih vrtov na Japonskem, leži južno od grajskega posestva. Koraku-en je Ikeda Cunamasa gradil več kot 14 let in dokončal leta 1700.

Sōgen-dži, velik budistični samostan, ki pripada sekti Rinzai, je blizu središča mesta. Več opatov večjih samostanov v Kjotu je iz Sōgen-džija.

Festivali

[uredi | uredi kodo]

Vsak avgust od leta 1994 je v Okajami festival Momotarō Macuri, ki je združitev treh različnih festivalov, vključno s festivalom Uraja (ples ki ga izvajajo plesalci, naličeni v ogre (latinsko Orcus - »bog podzemlja«) poosebljenega demona prisege), ki je neke vrste Josakoi ples, zelo energičen in združuje tradicionalne japonske plesne gibe z moderno glasbo.

Kuhinja

[uredi | uredi kodo]

Okajama ima več tradicionalnih jedi. Barazuši, jed iz suši riža, vsebuje sveže ribe iz Notranjega morja Seto. Kibi dango (吉備団子) gelaste kroglice iz prahu prosa in riža so znane sladkarije s tega območja.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Okajama je pobratena z:[14]

  • Ljudska republika Kitajska Luojang, Henan, Kitajska (1981)
  • Bolgarija Plovdiv, Bolgarija (1972)
  • Kostarika San José, Kostarika (1969)
  • Združene države Amerike San Antonio, Teksas, ZDA (1976)
  • Združene države Amerike San Jose, Kalifornija, ZDA (1957)
  • Vietnam Ninh Bình, Vietnam (2018)

Prijateljski odnosi

[uredi | uredi kodo]
  • Južna Koreja Bucheon, Gjeonggi-do, Južna Koreja (2002)
  • Tajvan Hsinču, Tajvan (2003)
  • Indija Pune, Maharashtra, Indija (2014)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Overview of Okayama City/Okayama city (Okayama-shi) is the capital of Okayama Prefecture«. City.okayama.jp. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016. Pridobljeno 21. februarja 2015.
  2. »Official website of Okayama city« (v japonščini). Japan: Okayama City. Pridobljeno 11. aprila 2017.
  3. »Castles / List of Japanese Castles«. Japan-Guide.com. Pridobljeno 21. februarja 2015.
  4. »"Momotaro," a folk tale and Kibiji District«. City.okayama.jp. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. februarja 2015. Pridobljeno 21. februarja 2015.
  5. [1] Arhivirano August 7, 2009, na Wayback Machine.
  6. »Outline of Okayama«. Pref.okayama.jp. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2013. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
  7. »World Maps of Köppen-Geiger climate classification«. Koeppen-geiger.vu-wien.ac.at. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
  8. 大好き「晴れの国おかやま」 1 岡山県のアウトライン(県の概況、シンボルなど) - 岡山県ホームページ. Pref.okayama.jp. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2011. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
  9. [2] Arhivirano August 28, 2010, na Wayback Machine.
  10. »??« (PDF) (v japonščini). City.okayama.jp. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. septembra 2015. Pridobljeno 21. februarja 2015.
  11. Yoshitsugu Kanemoto. »Metropolitan Employment Area (MEA) Data«. Center for Spatial Information Science, The University of Tokyo.
  12. Conversion rates - Exchange rates - OECD Data
  13. [3] Arhivirano February 20, 2009, na Wayback Machine.
  14. »The History of Okayama«. city.okayama.jp. Okayama. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2020. Pridobljeno 7. aprila 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]