Premonstratenci
Premonstratenci (lat. Ordo Praemonstratensis = Premonstratenski red), kratica (OPraem), so pripadniki verskega reda, ki ga je okoli leta 1120 v Prémontréju pri Laonu ustanovil magdeburški nadškof Sveti Norbert iz Xantena.
![](http://178.128.105.246/cars-http-upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/00/COA_Premonstratensians.svg/150px-COA_Premonstratensians.svg.png)
Po ustanovitelju se imenujejo tudi Norbentinci, zaradi popolnoma belih kut pa jim pravijo tudi beli kanoniki.
Prevzeli so pravilo sv. Avguština in pod vplivom cistercijanov uvedli trd način življenja v strogem spokorniškem duhu, da bi obnovili stari meniški ideal. Župnijsko delo so povezali s kontemplativnostjo. Leta 1790 je bil red odpravljen (zadnji opat je preminil leta 1834 v Parizu), vendar je bil 1856 obnovljen. Leta 1995 je bilo na svetu okoli 1300 premonstratencev. V naši bližini so se naselili v Grebinju na avstrijskem Koroškem.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)