Pojdi na vsebino

Seznam predsednikov Združenih držav Amerike

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bela hiša, uradna rezidenca predsednika ZDA, julij 2008

Predsednik Združenih držav Amerike je najvišji politični položaj v državi, saj združuje funkciji vodje države in vodje vlade Združenih držav Amerike.[1] Izvoljen je posredno za štiriletni mandat prek elektorskega kolegija.[2] Poleg vodenja izvršne veje zvezne vlade je predsednik tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil Združenih držav.[3] Od ustanovitve urada leta 1789 je 45 moških služilo v 46 predsedniških mandatih. Prvi predsednik, George Washington, je bil enoglasno izvoljen s strani elektorskega kolegija.[4] Grover Cleveland je služil dva nezaporedna mandata in je zato štet kot 22. in 24. predsednik Združenih držav, kar je povzročilo neskladje med številom predsednikov in številom posameznikov, ki so bili predsedniki.[5]

Predsedniki[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Predsedniki so oštevilčeni glede na neprekinjena obdobja, ki jih ista oseba opravlja. Na primer, George Washington je služil dva zaporedna mandata in je štet kot prvi predsednik (ne kot prvi in drugi).Po odstopu 37. predsednika Richarda Nixona je Gerald Ford postal 38. predsednik, čeprav je zgolj dokončal Nixonov drugi mandat in ni bil nikoli izvoljen za predsednika samostojno.Grover Cleveland je bil tako 22. kot 24. predsednik, ker njegova dva mandata nista bila zaporedna. Podpredsednik, ki začasno postane v. d. predsednika v skladu s Petindvajsetim amandmajem Ustave. Ker je to začasno in predsednik ni uradno odstopil ali bil odstranjen, podpredsednik ni štet kot predsednik.
  2. Odraža politično stranko predsednika ob začetku njegovega predsedovanja. Spremembe med njihovim mandatom so zabeležene.Poleg politične stranke predsednika je zapisana tudi politična stranka podpredsednika, razen če je ob imenu podpredsednika navedeno drugače.
  3. Ustava ZDA ob njenem nastanku ni predvidela političnih strank. Prve predsedniške volitve v ZDA 1788–89 prav tako niso vključevale političnih strank. Med prvim mandatom Georgea Washingtona so se začele oblikovati politične frakcije. John Adams, ki je bil podpredsednik med Washingtonovim predsedovanjem, se je pridružil frakciji, ki je kasneje postala Federalistična stranka. Volitve leta 1792 so bile prve, kjer so kandidati in njihovi podporniki organizirano tekmovali na strankarski osnovi.[10]
  4. Volitve leta 1796 so bile prve predsedniške volitve v ZDA, kjer sta se kandidata aktivno potegovala za položaj. Na teh volitvah sta bila predsednik in podpredsednik izvoljena iz nasprotnih političnih strank, kar se ni več ponovilo v zgodovini ZDA. John Adams, član Federalistične stranke, je bil izvoljen za predsednika ZDA. Thomas Jefferson, član Demokratsko-republikanske stranke, je bil izvoljen za podpredsednika.[12]
  5. 5,00 5,01 5,02 5,03 5,04 5,05 5,06 5,07 5,08 5,09 5,10 5,11 5,12 5,13 5,14 Died in office[15]
  6. Na začetku mandata Johna Quincyja Adamsa se je Demokratsko-republikanska stranka razpustila; njegovi zavezniki v kongresu in na državni ravni so bili v času Adamsovega predsedovanja znani kot "Adamsovi možje". Ko je leta 1829 postal predsednik Andrew Jackson, je ta skupina postala "Anti-Jackson" opozicija, in se organizirala kot Nacionalna republikanska stranka.[18]
  7. John Calhoun, nekdanji član Demokratsko-republikanske stranke, je leta 1828 ustanovil Nullifier Party in 1828 da bi nasprotoval Tariff of 1828 in promoviral idejo "previce držav". Kljub temu pa je bil izbran za podpredsedniškega kandidata Andrewja Jacksona na predsedniških volitvah leta 1828 v prizadevanju za širitev demokratične koalicije, ki jo je vodil Jackson.[19]
  8. 8,0 8,1 8,2 Resigned from office[15]
  9. John Tyler je nasledil predsedstvo po smrti Williama Henryja Harrisona.[24]
  10. John Tyler je bil izvoljen za podpredsednika na listi Whigovske stranke leta 1840. Njegove predsedniške prednostne naloge so se kmalu izkazale za nasprotne ciljem Whigovske stranke, zato je bil pet mesecev po nastopu funkcije izključen iz stranke.[25]
  11. Millard Fillmore je nasledil predsedniško funkcijo po smrti Zacharyja Taylorja.[29]
  12. Ko se je leta 1864 potegoval za ponovno izvolitev, je republikanski predsednik Abraham Lincoln oblikoval dvostransko volilno zavezništvo z Vojnimi demokrati s tem, da je za podpredsedniškega kandidata izbral demokrata Andrewa Johnsona in kandidiral na listi Nacionalne unije.[33]
  13. Andrew Johnson je nasledil predsedniško funkcijo po smrti Abrahama Lincolna.[34]
  14. Medtem ko je bil predsednik, je Andrew Johnson poskušal, vendar mu ni uspelo, zgraditi stranko lojalistov pod oznako Nacionalne unije. Proti koncu svojega predsedovanja se je Johnson ponovno pridružil Demokratski stranki.[34]
  15. Chester A. Arthur je nasledil predsedniško funkcijo po smrti Jamesa A. Garfielda.[39]
  16. Theodore Roosevelt je nasledil predsedniško funkcijo po smrti Williama McKinleya.[44]
  17. Calvin Coolidge je nasledil predsedniško funkcijo po smrti Warrena G. Hardinga.[49]
  18. Harry S. Truman je nasledil predsedniško funkcijo po smrti Franklina D. Roosevelta.[53]
  19. Lyndon B. Johnson je nasledil predsedniško funkcijo po smrti John F. Kennedya.[57]
  20. 20,0 20,1 Gerald Ford je bil imenovan za podpredsednika v skladu z določili drugega odstavka Petindvajsetega amandmaja.[15]
  21. Gerald Ford je nasledil predsedniško funkcijo po odstopu Richarda Nixona.[59]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Rossiter (1962).
  2. Shugart (2004).
  3. Epstein (2005).
  4. Matuz (2001).
  5. Schaller & Williams (2003).
  6. LOC; whitehouse.gov.
  7. Guide to U.S. Elections (2010), str. ;257–258.
  8. LOC.
  9. McDonald (2000).
  10. Guide to U.S. Elections (2010), str. ;197, 272; Nardulli (1992), str. 179.
  11. Pencak (2000).
  12. Guide to U.S. Elections (2010), str. 274.
  13. Peterson (2000).
  14. Banning (2000).
  15. 15,0 15,1 15,2 Neale (2004), str. 22.
  16. Ammon (2000).
  17. Hargreaves (2000).
  18. Guide to U.S. Elections (2010), str. 228; Goldman (1951), str. 159.
  19. Guide to U.S. Elections (2010), str. 892; Houpt (2010), str. ;26, 280.
  20. Remini (2000).
  21. Cole (2000).
  22. Gutzman (2000).
  23. Shade (2000).
  24. Abbott (2013), str. 23.
  25. Cash (2018), str. ;34–36.
  26. Rawley (2000).
  27. Smith (2000).
  28. Anbinder (2000).
  29. Abbott (2005), str. 639.
  30. Gara (2000).
  31. Gienapp (2000).
  32. McPherson (b) (2000).
  33. McSeveney (1986), str. 139.
  34. 34,0 34,1 34,2 Trefousse (2000).
  35. McPherson (a) (2000).
  36. Hoogenboom (2000).
  37. Peskin (2000).
  38. Reeves (2000).
  39. Greenberger (2017), str. ;174–175.
  40. 40,0 40,1 Campbell (2000).
  41. Spetter (2000).
  42. Gould (a) (2000).
  43. Harbaugh (2000).
  44. Abbott (2005), str. ;639–640.
  45. Gould (b) (2000).
  46. Ambrosius (2000).
  47. Hawley (2000).
  48. McCoy (2000).
  49. Senate.
  50. Hoff (a) (2000).
  51. Brinkley (2000).
  52. Hamby (2000).
  53. Abbott (2005), str. 636.
  54. Ambrose (2000).
  55. Parmet (2000).
  56. Gardner (2000).
  57. Abbott (2005), str. 633.
  58. Hoff (b) (2000).
  59. 59,0 59,1 Greene (2013).
  60. whitehouse.gov (a).
  61. Schaller (2004).
  62. whitehouse.gov (b).
  63. whitehouse.gov (c).
  64. whitehouse.gov (d).
  65. whitehouse.gov (e).
  66. whitehouse.gov (f).
  67. whitehouse.gov (g).