Pojdi na vsebino

Velika nagrada Avstralije 1988

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Avstralija   Velika nagrada Avstralije 1988
Podrobnosti o dirki
16. dirka Formule 1 od 16-ih v sezoni 1988.

Datum 13. november 1988
Urad. ime LIII Foster's Australian Grand Prix
Lokacija Adelaide Street Circuit
Adelaide, Avstralija
Dirkališče Ulično dirkališče, 3,770 km
Razdalja 82 krogov, 309,960 km
Vreme Oblačno, vroče
Najboljši štartni položaj
Dirkač Brazilija Ayrton Senna McLaren-Honda
Čas 1:17,748
Najhitrejši krog
Dirkač Francija Alain Prost McLaren-Honda
Čas 1:21,216 (v 59. krogu)
Stopničke
Prvi Francija Alain Prost McLaren-Honda
Drugi Brazilija Ayrton Senna McLaren-Honda
Tretji Brazilija Nelson Piquet Lotus-Honda

Velika nagrada Avstralije 1988 je bila šestnajsta in zadnja dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1988. Odvijala se je 13. novembra 1988 na dirkališču Adelaide Street Circuit v Adelaidi. Zmagal je Alain Prost, drugo mesto je osvojil Ayrton Senna, tretje pa Nelson Piquet. Senna je osvojil najboljši štartni položaj, Prost pa je postavil najhitrejši krog dirke.

Poročilo

[uredi | uredi kodo]

Pred dirko

[uredi | uredi kodo]

Ayrton Senna si je z zmago na prejšnji dirki za Veliko nagrado Japonske že zagotovil svoj prvi dirkaški naslov prvaka.

Kvalifikacije

[uredi | uredi kodo]

Ayrton Senna je osvojil trinajsti najboljši štartni položaj sezone, drugi pa je bil ponovno Alain Prost. Drugo štartno vrsto sta zasedla Nigel Mansell in Gerhard Berger, do desetega mesta pa so se zvrstili še Nelson Piquet, Riccardo Patrese, Derek Warwick, Alessandro Nannini, Ivan Capelli in Thierry Boutsen.

Dirka

[uredi | uredi kodo]

Na štartu je povedel Prost pred Senno, sledili pa so Gerhard Berger, Nelson Piquet in Nigel Mansell. V četrtem krogu je imel Prost že 5,5 sekunde prednosti pred Senno. Michele Alboreto s Ferrarijem je odstopil že v prvem krogu, ko ga je zadel Alex Caffi z Dallaro. Berger je uspel prehiteti Senno in začel loviti vodilnega Prosta, ki ga je v štirinajstem krogu tudi prehitel. Do triindvajsetega kroga je imel že tri sekunde prednosti, toda ob prehitevanju Stefana Modene in Renéja Arnouxa za krog je prišlo do trčenja v katerem sta Berger in Arnoux odstopila. Tako sta bila v vodstvu McLarna, Piquet je držal tretje mesto, Riccardo Patrese z Williamsom četrto, peti pa je bil Mansell. Patrese je večkrat poskušal prehiteti Piqueta, toda zaradi šibkejšega motorja mu to ni uspelo.

V triinpetdesetem krogu se je Patrese zavrtel, zato ga je prehitel Mansell, ki tudi ni uspel prehiteti Piqueta, v šestinšestdesetem krogu pa je odstopil zaradi okvare zavor. Prost je imel med tem že pol minute prednosti pred Senno in je za krog prehitel že vse do petega mesta. Zahtevna steza je zahtevala svoj davek v zadnjem delu dirke, Satoru Nakadžima in Mauricio Gugelmin sta trčila, Alessandro Nannini se je zavrtel, Jonathan Palmer je odstopil zaradi okvare menjalnika, Derek Warwick in Eddie Cheever sta odstopila zaradi okvare motorja, Stefano Modena in Oscar Larrauri zaradi okvare pogonske gredi, Alex Caffi zaradi okvare sklopke, Philippu Alliotu pa je zmanjkalo goriva. Na koncu je bilo uvrščenih le enajst dirkalnikov, od tega jih je dirkalo le še sedem. Prost je zmagal z veliko prednostjo pred Senno, Piquet je bil tretji, Patrese četrti, točke pa sta osvojila še Thierry Boutsen z načetim motorjem in Ivan Capelli s predrto pnevmatiko.

Po dirki

[uredi | uredi kodo]

To je bila zadnja dirka Formule 1, na kateri so sodelovali dirkalniki s turbo motorji, ki so bili dovoljeni od sezone 1977. Za naslednjo sezono 1989 so bili dovoljeni le atmosferski motorji zaradi varnosti.

Po koncu sezone je bilo veliko kritik na sistem točkovanja. Prost je med sezono namreč osvojil 105 točk, na vseh dirkah pa je bil prvi ali drugi, med tem ko je Senna osvojil le 94 točk, dosegel pa je tudi po eno četrto in šesto mesto. Toda zaradi pravila, ki pet najslabših rezultatov sezone ne upošteva, je bilo Prostu priznanih le 87 prvenstvenih točk, Senni pa 90. Tako je Senna postal edini prvak ob Johnu Surteesu, ki je postal prvak kljub temu, da ni osvojil največ točk v sezoni.

Dirka

[uredi | uredi kodo]
Poz Št Dirkač Konstruktor Krogi Čas/Odstop Št. m. Toč
1 11 Francija Alain Prost McLaren-Honda 82 1:53:14,676 2 9
2 12 Brazilija Ayrton Senna McLaren-Honda 82 + 36,387 s 1 6
3 1 Brazilija Nelson Piquet Lotus-Honda 82 + 47,546 s 5 4
4 6 Italija Riccardo Patrese Williams-Judd 82 + 1:20,088 6 3
5 20 Belgija Thierry Boutsen Benetton-Ford 81 +1 krog 10 2
6 16 Italija Ivan Capelli March-Judd 81 +1 krog 9 1
7 23 Italija Pierluigi Martini Minardi-Ford 80 +2 kroga 14  
8 22 Italija Andrea de Cesaris Rial-Ford 77 Brez goriva 15  
9 26 Švedska Stefan Johansson Ligier-Judd 76 Brez goriva 22  
10 30 Francija Philippe Alliot Larrousse-Ford 75 Brez goriva 24  
11 14 Francija Philippe Streiff AGS-Ford 73 El. sistem 16  
Ods 9 Italija Piercarlo Ghinzani Zakspeed 69 Dovod goriva 26  
Ods 5 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Nigel Mansell Williams-Judd 65 Zavrten 3  
Ods 19 Italija Alessandro Nannini Benetton-Ford 63 Zavrten 8  
Ods 33 Italija Stefano Modena Euro Brun-Ford 63 Pog. gred 20  
Ods 17 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Derek Warwick Arrows-Megatron 52 Motor 7  
Ods 18 Združene države Amerike Eddie Cheever Arrows-Megatron 51 Motor 18  
Ods 15 Brazilija Maurício Gugelmin March-Judd 46 Trčenje 19  
Ods 2 Japonska Satoru Nakadžima Lotus-Honda 45 collision 13  
Ods 24 Španija Luis Perez-Sala Minardi-Ford 41 Motor 21  
Ods 36 Italija Alex Caffi Dallara-Ford 32 Sklopka 11  
Ods 28 Avstrija Gerhard Berger Ferrari 25 Trčenje 4  
Ods 25 Francija René Arnoux Ligier-Judd 24 Trčenje 23  
Ods 3 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Jonathan Palmer Tyrrell-Ford 16 Prenos 17  
Ods 32 Argentina Oscar Larrauri Euro Brun-Ford 12 Pog. gred 25  
Ods 27 Italija Michele Alboreto Ferrari 0 Trčenje 12  
DNQ 31 Italija Gabriele Tarquini Coloni-Ford    
DNQ 4 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Julian Bailey Tyrrell-Ford    
DNQ 29 Francija Pierre-Henri Raphanel Larrousse-Ford    
DNQ 10 Nemčija Bernd Schneider Zakspeed    
DNPQ 21 Italija Nicola Larini Osella    

Brazilija Brazilija  • San Marino San Marino  • Monako Monako  • Mehika Mehika  • Kanada Kanada  • Združene države Amerike V. ZDA  • Francija Francija  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske V. Britanija
Nemčija Nemčija  • Madžarska Madžarska  • Belgija Belgija  • Italija Italija  • Portugalska Portugalska  • Španija Španija  • Japonska Japonska  • Avstralija Avstralija


Predhodna dirka:
Velika nagrada Japonske 1988
Prvenstvo Formule 1
sezona 1988
Naslednja dirka:
Velika nagrada Brazilije 1989

Predhodna dirka:
Velika nagrada Avstralije 1987
Velika nagrada Avstralije Naslednja dirka:
Velika nagrada Avstralije 1989

1928  • 1929  • 1930  • 1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1937  • 1938  • 1939  • 1947  • 1948  • 1949  • 1950
1951  • 1952  • 1953  • 1954  • 1955  • 1956  • 1957  • 1958  • 1959  • 1960  • 1961  • 1962  • 1963  • 1964  • 1965
1966  • 1967  • 1968  • 1969  • 1970  • 1971  • 1972  • 1973  • 1974  • 1975  • 1976  • 1977  • 1978  • 1979  • 1980
1981  • 1982  • 1983  • 1984  • 1985  • 1986  • 1987  • 1988  • 1989  • 1990  • 1991  • 1992  • 1993  • 1994  • 1995
1996  • 1997  • 1998  • 1999  • 2000  • 2001  • 2002  • 2003  • 2004  • 2005  • 2006  • 2007  • 2008  • 2009  • 2010
2011  • 2012  • 2013  • 2014  • 2015  • 2016  • 2017  • 2018  • 2019  • 2022