Pojdi na vsebino

Golobi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Golobi

Domači golob (Columba livia domestica) v letu
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Columbiformes (golobje)
Družina: Columbidae
Poddružine[1]

Vendar glej besedilo.

Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev, ki jo uvrščamo v red Columbiformes (golobje). Sem spada okrog 300 vrst pevcem podobnih ptic. Golobi so čokate ptice s kratkimi vratovi in kratkimi vitkimi kljuni z mesnato cero. Predstavnike družine najdemo po vsem svetu, največjo pestrost vrst pa golobi dosegajo v jugovzhodni Aziji in Avstralaziji. Po telesni velikosti so golobi raznolika skupina - največji so predstavniki rodu Goura iz Nove Gvineje, ki dosežejo do 2 kilograma teže, najmanjši pa predstavniki ameriške vrste Columbina passerina, ki po velikosti ne presegajo domačega vrabca in tehtajo okoli 30g.

So rastlinojedi, prehranjujejo se s sadeži, semeni in zelenimi deli rastlin. Za mladiče skrbita oba starša; gnezdo zgradita iz vejic in se izmenjujeta pri sedenju na jajcih. Mladiče hranita z mleku podobnim izločkom posebnih žlez v steni golše, kar je posebnost med ptiči.

Ptič, ki ga navadno imenujemo z imenom »golob«, je domači golob, podvrsta skalnega goloba, najdemo jih v mestih po vsem svetu.

Sistematika

[uredi | uredi kodo]

Golobi so nedvomno monofiletska skupina, saj tako po genetskih kot po morfoloških znakih niso podobni nobeni drugi družini ptičev. Golobe največkrat delijo v pet poddružin, vendar je sodeč po novejših genetskih analizah ta razdelitev verjetno napačna.[2]

Filogenija

[uredi | uredi kodo]
Golobji mladiči
Izumrli golob selec
Dvorjenje skalnih golobov

Filogenija temelji na delu Johna H. Boyda, III,[3] profesorja ekonomije.[4]


Columbinae
Zenaidini


Starnoenas



Geotrygon






Leptotila



Leptotrygon





Zenaida



Zentrygon





Columbini



Ectopistes (golob selec)



Patagioenas (ameriški golob)





Reinwardtoena




Turacoena



Macropygia







Streptopelia




Columba (golob; golobi starega sveta)




Nesoenas



Spilopelia (grlica)








Claravinae

Claravis




Uropelia




Metriopelia



Columbina [Scardafella]





Raphinae
Phabini

?Henicophaps




Gallicolumba (zabodeni golob)




Alopecoenas





Ocyphaps (čopasti golob)



Petrophassa





Leucosarcia




Geopelia




Phaps



Geophaps









Raphini

Trugon



Microgoura




Otidiphaps




Goura (kronasti golob)




Didunculus (zobati golob)




Caloenas (grivasti golob)




Raphus (dodo)



Pezophaps









Treronini

Treron (zeleni golob)



Turturini

Phapitreron (rjava grlica)




Chalcophaps (smaragdna grlica)




Oena (dolgorepa grlica)



Turtur





Ptilinopini

Ducula (




[Ptilinopus; Drepanoptila; Alectroenas] (sadni golob)




Hemiphaga (novozelandski golob)




Lopholaimus




Cryptophaps



Gymnophaps (gorski golob)












Upodobitve golobov v umetnosti

[uredi | uredi kodo]

Golobi in golobice so pogosto upodobljeni v risbah, slikah, kipih in drugih podobah starih umetniških del z religiozno vsebino. Vedno so povezana z alegoričnim prinašanjem nekega sporočila, obvestila ali dobre vesti.

Poštni golobi

[uredi | uredi kodo]

To so posebno vzgojeni golobi, hitri in vztrajni letalci, ki se vračajo k svojemu golobnjaku in golobarju. Pred stoletjem so jih množično gojili in uporabljali za prenos nujnih sporočil, največ v vojaških enotah, pa tudi mnogi ljubitelji v civilnem življenju. Golobe je z namenom prikaza moči selekcije na zunanji izgled gojil tudi Charles Darwin. V svoji knjigi O izvoru vrst je raznolikost pasem golobov uporabil za zgled koliko lahko selektivno križanje vpliva na telesno zgradbo.[5] Danes se s to dejavnostjo ukvarjajo le še redki ljubitelji.

  1. Myers, P. s sod. (2008). Columbidae: Classification. The Animal Diversity Web. Pridobljeno 10.4.2008.
  2. Johnson K.P. & Clayton D.H. (2000).: Nuclear and mitochondrial genes contain similar phylogenetic signal for Pigeons and Doves (Aves: Columbiformes). PDF Arhivirano 2011-05-18 na Wayback Machine. Molecular Phylogenetics and Evolution 14(1): 141–151.
  3. Boyd, John H., III (2007). »COLUMBEA: Mirandornithes, Columbimorphae«. JBoyd.net. Pridobljeno 30. decembra 2015.
  4. Boyd, John H., III. »John Boyd's Home Page«. JBoyd.net. Pridobljeno 11. januarja 2017.
  5. Charles Darwin (1859). On the Origin of Species by Means of Natural Selection, or the Preservation of Favoured Races in the Struggle for Life. London: John Murray. 1. izdaja.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
(angleško)