Pojdi na vsebino

Pirit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pirit
Vraščeni kristali pirita
Splošno
KategorijaMineral
Kemijska formulaželezov disulfid (FeS2)
Lastnosti
BarvaZlatorumena
Kristalni habitKocke, pogosto zraščene
Kristalni sistemKubični, simetrija 3 2/m
RazkolnostSlaba
Trdota6 - 6.5
SijajKovinski
Barva črteZelenkasto črn do rjavkasto črn
Specifična teža4,95 - 5,10
Tališče1,177-1,188 °C [1]
TopnostNetopen v vodi

Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.

Poimenovanje

[uredi | uredi kodo]

Poimenovan je po grški besedi pyrites, ki pomeni kresilnik, koren besede pa je pyr in pomeni ogenj. Poznan je tudi pod pregovorom »Ni vse zlato, kar se sveti«.

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Pirit v železarstvu ni pomemben. Uporablja se ga predvsem za pridobivanje žveplove kisline, ostanke pa za izdelavo barv.

Nahajališča

[uredi | uredi kodo]

Pirit je razširjen sulfid, zato pojavlja se v različnih okoljih in je splošno razširjen po svetu. Najdemo ga v magnetskih, sedimentnih in metamorfnih kamninah. Pirit lahko nastane ob razpadu organskih ostankov in redukciji sulfatov na mehkih sedimentih. V Sloveniji najdemo pirit predvsem v Dolžanovi soteski, Žirovskem vrhu in Blagovici, obstaja pa več 10 drugih nahajališč.

Sklici

[uredi | uredi kodo]