Pojdi na vsebino

Safir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Safir
Zvezdasti modri safir
Splošno
KategorijaIV. razred - Oksidi in hidroksidi
Kemijska formulaAluminijev oksid, Al2O3
Lastnosti
BarvaVse barve razen rdeče (rubin) in rožnate (padparadža)
Kristalni habitMasiven do zrnat
Kristalni sistemTrigonalni,
ditrigonalni skalenoeder 32/m,
prostorska skupina R3c
RazkolnostBrez
LomŠkoljkast, cepljiv
Trdota9,0
SijajSteklast
Barva črteBela
Specifična teža3,95–4,03
Optične lastnostiAbbejevo število 72,2
Lomni količniknω=1,768–1,772
nε=1,760–1,.763,
dvolomnost 0,008
PleohroizemMočan
Tališče2030–2050 °C
TaljivostNetaljiv
TopnostNetopen
DrugoKoeficient temperaturnega raztezka: (5,0–6,6)×10−6/K

Safir je redek dragi kamen, mineral korunda. To pomeni, da je safir, kot vsi ostali kristali iz skupine korundov sestavljeni iz čistega aluminijevega oksida, barvo, ki pri safirju variira od modre, rumene, rožnate, oranžne do zelene in vijolične, pa mu dajejo primesi železa, kroma in drugih kovin. Rdeča različica safirja pa je dobila svoje ime in je danes poznana kot rubin.

Zelo redki so zvezdasti safirji, ki imajo v določenem preseku zvezdast vzorec, ki običajno lomi svetlobo v šestih krakih, redkeje pa celo v dvanajstih.

Ta mineral je po trdoti takoj za diamantom in dosega vrednost 9,0 na Mohsovi lestvici.

Najbolj cenjeni modri safirji izvirajo iz Kašmirja, kjer so jih tudi prvič našli konec 19. stoletja. Izjemno cenjeni so tudi podobno modri safirji z Madagaskarja. Ostale države, kjer so večja nahajališča safirjev so: Avstralija (Queensland in Novi Južni Wales), Pakistan, Afganistan, Indija, Tanzanija, Kenija ter ZDA (Montana, Severna Karolina).

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]