Pojdi na vsebino

Tell Ubaid

Tell Ubaid
V Tel Ubaidu, 6 km zahodno od Ura v Iraku, so odkrili arheološke dokaze ene najstarejših civilizacij na svetu, ki segajo v 5. tisočletje pr. n. št.
Tell Ubaid se nahaja v Irak
Tell Ubaid
Tell Ubaid
Geografska lokacija: Irak
Lokacijaguvernat Dhi Qar, Irak
RegijaSpodnja Mezopotamija
Koordinati30°58′12″N 46°1′32″E / 30.97000°N 46.02556°E / 30.97000; 46.02556
Tiptell
Dolžina350 m
Širina250 m
Zgodovina
UstanovljenoZgodnje dinastično obdobje, Ubaidsko obdobje, Ur III
Druge informacije
Datumi izkopov1919; 1923; 1924; 1937
ArheologiHenry Hall, Leonard Woolley, Pinhas Pierre Delougaz, Seton Lloyd

Tell Ubaid (arabsko العبيد) je nizek, razmeroma majhen tell (naselbinska gomila) zahodno od bližnjega Ura v guvernatu Dhi Qar v južnem Iraku. Večina ostankov je iz bakrene dobe Ubaidskega obdobja, za katerega je Tell Ubaid tipsko mesto, z zgodnjedinastičnim templjem in pokopališčem na najvišji točki. Bilo je kultno središče boginje Ninhursaga.[1]

Zgodovina arheoloških raziskav

[uredi | uredi kodo]

To arheološko najdišče je leta 1919 prvi obdelal Henry Hall iz Britanskega muzeja.[2] Našel je kamniti kip Kurlila iz zgodnje dinastije III.[3] Kasneje je tam izkopaval C. L. Woolley leta 1923 in 1924,[4] ki sta mu leta 1937 sledila Seton Lloyd in Pinhas Delougaz, slednji je delal za Orientalski inštitut Univerze v Chicagu.[5][6]

Tell Ubaid in njegovo okolje

[uredi | uredi kodo]

Danes Tell Ubaid leži 250 kilometrov od Perzijskega zaliva, vendar je bila obala v Ubaidskem obdobju veliko bližje mestu. Tell ali naselbinska gomila je podolgovata gomila, ki meri približno 500 krat 300 metrov na približno osi sever-jug. Razteza se približno 2 metra nad trenutno površino. Izkopani zgodnjedinastični tempelj Ninḫursaĝa, A-Ane-pada, je na severnem robu mesta. Najdbe so vključevale friz iz bakrenega okvirja s pticami iz apnenca, postavljenimi na ozadje iz črnega skrilavca.[7] Na templju so delali tudi v obdobju Ur III. Najdeno je bilo tudi pokopališče s 96 grobovi, večinoma iz zgodnjega dinastičnega obdobja.[8]

Zgodovina naselitve

[uredi | uredi kodo]

Na spodnji ravni najdišča so bile velike količine ubaidske keramike in pripadajočih peči. Na površini najdišča so opazili tudi dokaze o izdelavi keramike. Velikost površinske razpršenosti kaže, da je bila proizvodnja keramike specializirana obrt, kar potrjuje najdbe z drugih najdišč v Ubaidu, kot je Eridu. Na tem mestu je bilo tudi pokopališče in nekaj najdb iz obdobja Džemdet Nasr. Tempelj Ninhursaga na vrhu je bil na očiščenem ovalu, podobnem tistemu v Khafadži. Zid, ki obdaja tempelj, je zgradil Šulgi iz tretje urske dinastije.

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Frayne, Douglas R. and Stuckey, Johanna H.. "N". A Handbook of Gods and Goddesses of the Ancient Near East: Three Thousand Deities of Anatolia, Syria, Israel, Sumer, Babylonia, Assyria, and Elam, University Park, USA: Penn State University Press, 2021, pp. 219-287
  2. H. R. Hall, Season's Work at Ur; Al-'Ubaid, Abu Shahrain (Eridu), and Elsewhere; Being an Unofficial Account of the British Museum Archaeological Mission to Babylonia, 1919, Methuen, 1930
  3. Reade, Julian. "Early monuments in Gulf stone at the British Museum, with observations on some Gudea statues and the location of Agade" , vol. 92, no. 2, 2002, pp. 258-295
  4. Hall, H. R.; Woolley, C. L. (1927). UR Excavations Volume I Al-'Ubaid. Oxford University Press.
  5. Delougaz, P. (1938). »A Short Investigation of the Temple at Al-'Ubaid«. Iraq. 5: 1–11. doi:10.2307/4241617. JSTOR 4241617. S2CID 130499268.
  6. Seton Lloyd, Ur-al 'Ubaid, 'Uqair and Eridu. An Interpretation of Some Evidence from the Flood-Pit, Iraq, ol. 22, Ur in Retrospect. In Memory of Sir C. Leonard Woolley, pp. 23-31, (Spring - Autumn, 1960)
  7. [1]Paszke, Marcin Z., "Bird species diversity in 3rd millennium BC Mesopotamia: The case of the Al-Ubaid bird frieze from the Temple of Nin", Bioarchaeology of the Near East 15, pp. 25-54, 2021
  8. Harriet P. Martin, The Early Dynastic Cemetery at al-'Ubaid, a Re-Evaluation, Iraq, vol. 44, no. 2, pp. 145-185, 1982

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]