Pojdi na vsebino

Šjan (dinastija Han)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šjan, cesar dinastije Han
漢獻帝
Cesar Šjan, ilustracija iz obdobja dinastije Čing
Cesar dinastije Han
Vladanje28. september 189 – 11. december 220[1]
Predhodnikcesar Šao
Regent
  • Dong Džuo
    Vang Jun
    Li Džue in Guo Si
    Cao Cao
    Cao Pi
Vojvoda Šanjanga (山陽公)
Mandat11. december 220 – 21. april 234
NaslednikLiu Kang
Princ Bohaja (渤海王)
Mandat189
Princ Čenliuja (陳留王)
Mandat189
Rojstvo2. april 181[2]
Luojang, Kitajska
Smrt21. april 234 (234-04-21) (53 let)
Poveljstvo Henej, Cao Vej
Soprogecesarica Fu
soproga Dong
cesarica Šjanmu
in druge soproge
Potomcineimenovan najstarejši sin
Liu Feng, princ Nanjanga
Liu Ši, princ Džijina
Liu Ji, princ Šanjanga
Liu Mao, princ Džibeja
Liu Dun, princ Donghaja
dva druga sinova
dve hčerki
princesa Čangle
Imena
Družinsko ime: Liu (劉)
Osebno ime: Šje (協)
Vljudnostno ime: Bohe (伯和)
Posmrtno ime
Kratko: Šjan (獻) (Vej), Min (愍) (Šu)
Dolgo: Šjaošjan (孝獻) (Vej), Šjaomin (孝愍) (Šu)
DinastijaHan
OčeLing
Maticesarica Linghuaj
Šjan
Tradicionalno kitajsko漢獻帝
Poenostavljeno kitajsko汉献帝

Šjan (kitajsko 漢獻帝 / 汉献帝, pinjin Hàn Xiàndì), z osebnim imenom Liu Šje (kitajsko 劉協) in vljudnostnim imenom Bohe, je bil štirinajsti in zadnji cesar dinastije Han, ki je vladal od 28. septembra 189 do 11. decembra 220, * 2. april 181, † 21. april 234.

Bil je sin Liu Honga (cesarja Linga) in je mlajši polbrat svojega predhodnika Liu Biana (cesar Šao). Cesar je postal pri osmih letih, potem ko je vojskovodja Dong Džuo z državnim udarom prevzel nadzor nad centralno vlado Hana, odstavil cesarja Šaoja in ga zamenjal z Liu Šjejem. Novoustoličeni Liu Šje, zgodovinsko znan kot cesar Šjan, je bil v resnici marionetni vladar pod Dong Džuojevim nadzorom.

Ko je leta 190 je koalicija regionalnih vojskovodij sprožila kaznovalno kampanjo proti Dong Džuoju, da bi osvobodila cesarja Šjana, je Dong Džuo ukazal uničenje cesarske prestolnice Luojang in na silo preselil cesarsko prestolnico skupaj z dvorom v Čangan. Po atentatu na Dong Džuoja leta 192 je cesar Šjan padel pod nadzor Li Džueja in Guo Sija, pred tem podrejena Dong Džuoju. Različni regionalni vojskovodje so uradno priznali legitimnost cesarja Šjana, vendar ga niso nikoli poskušali osvoboditi s položaja talca.

Leta 195 je cesarju Šjanu med sporom med Li Džuejem in Guo Sijem uspelo pobegniti iz Čangana in se vrniti v ruševine Luojanga, kjer se je nastanil. Leto kasneje je vojskovodja Cao Cao povedel svoje sile v Luojang, vzel cesarja Šjana pod svojo zaščito in ga pospremil v Šu, kjer je bila ustanovljena nova cesarska prestolnica. Cao Cao je bil uradno podrejen cesarju Šjanu, vendar je bil de facto načelnik centralne vlade, ki je spretno uporabil cesarja Šjana kot aduta za okrepitev svoje legitimnosti, ko je napadal in odstranjeval rivalske vojskovodje v svojem prizadevanju za ponovno združitev imperija Han pod svojo centralno vlado. Cao Caov uspeh se je zdel neizogiben vse do zime 208–209, ko je izgubil odločilno bitko pri Rdečih pečinah proti južnima vojskovodjema Sun Čuanom in Liu Beijem. Bitka je utrla pot kasnejšemu nastanku kraljestev Cao Vej, Šu Han in Vzhodni Vu.

Konec leta 220, nekaj mesecev po Cao Caovi smrti, je Cao Caov naslednik Cao Pi, prisilil cesarja Šjana, da mu je prepustil prestol. Po prevzemu oblasti je ustanovil državo Cao Vej s seboj kot novim cesarjem. Dogodek je pomenil uradni konec dinastije Han in začetek obdobja treh kitajskih kraljestev. Strmoglavljeni cesar Šjan je od Cao Pija prejel plemiški naziv vojvoda Šanjanga in preostanek svojega življenja preživel v udobju. Umrl je 21. aprila 234, približno 14 let po padcu dinastije Han.

Družina

[uredi | uredi kodo]
Soproge in otroci
  • cesarica Fu iz klana Fu z osebnim imenom Šov (u. 215)
    • Liu Feng, princ Nanjanga (u. 9. avgusta 200)[3]
    • neimenovana sinova (u. 215)
  • cesarica Cao Džje iz klana Cao z osebnim imenom Džje (197–260)
    • princesa Čangle z osebnim imenom Man
  • guiren klana Dong (u. 200)
    • nerojen otrok (u. 200)
  • guiren klana Cao z osebnim imenom Šjan
  • guiren klana Cao z osebnim imenom Hua
  • guiren klana Song z osebnim imenom Duo
  • neznan sin
    • neimenovan najstarejši sin
    • Liu Ši, princ poveljstva Džijin
    • Liu Ji, princ poveljstva Šanjang
    • Liu Mao, princ poveljstva Džibej
    • Liu Dun, princ poveljstva Donghaj
    • dve neimenovani hčerki, obe poročeni s Cao Pijem

Predniki

[uredi | uredi kodo]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Liu Kaj (u. 131)
 
 
 
 
 
 
 
Liu Šu
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
cesarica Šjaomu
 
 
 
 
 
 
 
Liu Čang
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
cesarica Šjaojuan
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
cesar Ling (156–189)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
cesarica Šjaoren (u. 189)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
cesar Šjan (181–234)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Vang Bao
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Vang Džang
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
cesarica Linghuaj (u. 181)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. de Crespigny (2007), str. xxxiii.
  2. de Crespigny (2007), str. 554.
  3. Zizhi Tongjian, vol. 63.
  • Chen Shou (280s or 290s). Records of the Three Kingdoms. Pei Songzhi, Annotations to Records of the Three Kingdoms, 429. Hong Kong: Zhonghua Publishing, 1971. 5 vols.
  • de Crespigny, Rafe (2007). A Biographical Dictionary of Later Han to the Three Kingdoms 23-220 AD. Handbook of Oriental Studies. Section 4: China, Volume 19. Leiden: Brill. doi:10.1163/ej.9789004156050.i-1311.7. ISBN 9789004156050.
  • Fan Ye, ur. (1965) [445]. Hou Han shu 後漢書 [Book of the Later Han]. Beijing: Zhonghua Shuju.
  • Chen Shou (1977) [429]. Pei Songzhi (ur.). Annotated Records of the Three Kingdoms 三國志注. Taipei: Dingwen Printing.
  • Sima Guang, ur. (1956) [1084]. Zizhi Tongjian 資治通鑑. Beijing: Zhonghua Publishing.
Šjan
Rojen: 2. april 181 Umrl: 21. april 234
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Liu Bian
Cesar Kitajske
Vzhodni Han
189–220
z Dong Džuojem (189–192)
Li Džuejem (192–196)
Cao Caom (196–220)
Cao Pijem (220)
Naslednik: 
Liu Bej
Naslednik: 
Cao Pi
Naslednik: 
Sun Čuan
Nazivi za člane kraljevske družine
Nezasedeno
Zadnji znani nosilec naziva
Princ Guanglinga
Vojvoda Šjanjanga
220–234
Naslednik: 
Liu Kang