Pojdi na vsebino

1164

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1130.  1140.  1150.  - 1160. -  1170.  1180.  1190.
Leta: 1161 · 1162 · 1163 · 1164 · 1165 · 1166 · 1167
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1164 (MCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Slovenija

[uredi | uredi kodo]

Evropa

[uredi | uredi kodo]
Delitev keltsko-vikinške Kraljevine otoka Man in Hebridov po smrti kralja Somerleda.
  • Bitka pri Renfrewu: zmaga škotskega kralja Malcolma IV. nad gelsko-vikinškim kraljem Somerledom, ki je vladal otočni kraljevini otoka Man s Hebridi (vsi otoki zahodno od obale Škotske). Somerledova na hitro zbrana, neizurjena in lahko oborožena vojska ni imela niti najmanjše možnosti proti škotskim vitezom. Malcolm IV. restavrira oblast šest let prej odstavljenega kralja Godreda II., ki pa mu uspe prevzeti nadzor zgolj nad otoki Man, Lewis in Skye. Ostalim južnim otokom Hebridov vladajo potomci poraženega Somerleda.
  • Danski škof in kraljev svetovalec Absalon začne z oboroženo pokristranjevalno kampanjo proti poganskim Slovanom (Vendom), ki traja naslednjih dvajset let. Ti so prej izkoristili dansko državljansko vojno in množično plenili ter morili obalno prebivalstvo.
    • Skupna danska (pomorska) in saška (kopenska) ofenziva proti Vednom. Obotriti so poraženi, ostanek njihove vojske, ki jo vodi Pribislav, se umakne v Pomeranijo in začne z gverilskimi vpadi na saksonsko ozemlje.
  • Kanonizacija norveškega kralja Olafa II. (995-1030).
  • Umrlega protipapeža Viktorja IV. nasledi Pashal III., ki ga izvoli nekaj procesarskih kardinalov.[1] Po posvetitvi nemudoma zapusti Rim in se nastani v bližnjem mestu Viterbo.
  • Poročita se grof Šampanje Henrik I. in kraljeva princesa Marija Francoska.
  • Novi almohadski kalif Abu Jakub Jusuf sklene trgovske sporazume z nekaterimi krščanskimi pomorskimi republikami.

Bližnji vzhod

[uredi | uredi kodo]
  • Sirski vladar Nur ad-Din pošlje v nestabilni Egipt manjšo vojsko, ki jo vodi poročnik kurdskega rodu Širkuh. V vlogi svetovalca se preizkuša njegov nečak Saladin. ↓
  • → Trenutni egiptovski regent Dirghan pokliče na pomoč jeruzalemskega kralja Amalrika I., ki mu ga je leto poprej sicer uspelo pregnati iz Egipta. ↓
  • → Širkuhu in odstavljenemu regentu Šhavarju uspe umoriti Dirghama še pred prihodom Amalrika, vendar se zdaj pojavi nasprotovanje med njima. Šhavar, nezadovoljen s situacijo politične marionete, se obrne na največjega Nur ad-Dinovega nasprotnika, jeruzalemskega kralja Amalrika. ↓
  • → Amalrik oblega Širkuhovo vojsko v Egiptu. Medtem Širkuha razbremeni Nur ad-Din z vpadom v Kneževino Antiohijo, kjer začne oblegati trdnjavo Harim. ↓
  • 12. avgustBitka pri Harimu: izjemna Nur ad-Dinova zmaga, saj mu kljub številčni premoči križarjev uspe le-te hudo poraziti in ujeti tri glavne križarske voditelje: antiohijskega kneza Bohemonda III., tripolitanskega grofa Rajmonda III. in titularnega edeškega grofa Joscelina III.. Ujetju sta se izognila armenski vladar Toros II. in bizantinski kiklijski guverner Konstantin Kalaman. ↓
  • → Kralj Amalrik nemudoma preneha z manevri v Egiptu in poskuša rešiti nastalo situacijo na severu.↓
  • → Z odhodom Širkuha in Amalrika iz Egipta (vsaj začasno) največ pridobi fatimidski regent Šhavar.

Rojstva

[uredi | uredi kodo]

Smrti

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Krstno ime Gvido iz Creme
  2. To je že drugi protipapež s tem imenom. Prvi protipapež Viktor IV. je deloval v letu 1138, je pa razmeroma hitro prestopil v propapeški tabor in se podredil legitimnemu papežu Inocencu II.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]