Pojdi na vsebino

Anion

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi). Nasprotno predznačen ion je kation. V anorganski kemiji anione lahko delimo na več skupin. Poznamo enostavne, enoatomne anione, kot so halogenidi, večatomne anorganske anione (cianid, tiocianat, azid ...), anionske koordinacijske spojine, nekoordinirajoče anione, ipd. Splošna formula aniona (v tem primeru kloridnega) je Cl + 1e → Cl.

Poimenovanje

[uredi | uredi kodo]

Imena enoatomskih anionov tvorimo s pripono -id, ki jo dodamo poslovenjenemu latinskemu (skrajšanemu) imenu elementa, npr. Cl – kloridni anion (klorov ion je Cl+), O2 – oksidni ion. Tudi nekateri večatomni anioni se poimenujejo s pripono -id (npr. OH – hidroksidni ion, CNcianidni ion), še zlasti, kadar gre za atome istega elementa (NH3 – azidni ion, I3 – trijodidni ion). Sicer pa se lahko večatomni anioni s stališča nomenklature obravnavajo kot kompleksi in jih poimenujemo tako, da korenu latinskega imena osrednjega atoma dodamo končnico -at (SO2−4sulfatni ion, NO3nitratni ion, CO3karbonatni ion).[1]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Šmalc A., Müller J. Slovensko tehnično izrazje - jezikovni priročnik. ZRC, Ljubljana 2001.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]