Pojdi na vsebino

Avstrijsko-turška vojna (1527–1528)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kampanja Ferdinanda I.
Del avstrijsko-turških vojn
Datum1527–1528
Prizorišče
Izid avstrijska zmaga
• Avstrija zasede Győr, Komárom, Esztergom, Budim in Székesfehérvár
Udeleženci
Habsburška Avstrija
Sveto rimsko cesarstvo
Kraljevina Češka
Kraljevina Hrvaška
Raška
Osmansko cesarstvo
Kneževina Moldavija
Vzhodno Ogrsko kraljestvo
Poveljniki in vodje
Ferdinand I.
Jovan Nenad 
Sulejman Veličastni
Ivan Zapolja
Peter IV. Rareš
Moč
60.000 30.000
Žrtve in izgube
neznano neznano

Avstrijsko-turška vojna (1527-1528) ali ogrska kampanja je bila vojna avstrijskega nadvojvode in ogrskega in češkega kralja Ferdinanda I. Habsburškega z Osmanskim cesarstvom.

Vojna

[uredi | uredi kodo]

Po bitki pri Mohaču leta 1526 so se morali Osmani zaradi težav v drugih delih cesarstva umakniti iz Ogrske.[1] Ferdinand I. je njihov umik izkoristil in poskušal uveljaviti svojo zahtevo po ogrski kroni. Leta 1527 je iz Ogrske izrinil osmanskega vazala Ivana Zapoljo in do leta 1528 zasedel Budim, Győr, Komárom, Esztergom in Székesfehérvár. Sultan Sulejman Veličastni se na prošnje za pomoč svojega vazala ni odzval.

Posledice

[uredi | uredi kodo]

Za Habsburžane je bila zmaga veliko razočaranje, ker je Sulejman Veličastni 10. maja 1529 sprožil protinapad, s katerim je izničil vse Ferdinandove pridobitve. Največje razočaranje je bilo dejstvo, da so se številne nedavno osvojene utrdbe predale brez upora, kar je močno pospešilo napredovanje Osmanov. Sulejmanu je uspelo prodreti do Dunaja in ga oblegati.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklic

[uredi | uredi kodo]
  1. Turnbull, Stephen. The Ottoman Empire 1326–1699. New York: Osprey, 2003. str. 49.