Pojdi na vsebino

Kar (rimski cesar)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kar
Persicus Maximus
Antoninijan cesarja Kara z napisom IMP[erator] CARVS P[ius] F[elix] AVG[ustus]
Rimski cesar
Vladanjeokoli september 282 – okoli julij 283 (leta 283 s Karinom)
PredhodnikProb
NaslednikKarin in Numerijan
Rojstvookoli 222
Narbona, Narbonska Galija
Smrtjulij ali avgust 283 (star 61 let)
vzhodno od Tigrisa, Sasanidsko cesarstvo
Potomci
Imena
Mark Avrelij Kar[1]
Vladarsko ime
Imperator Caesar Marcus Aurelius Carus Augustus[2]

Mark Avrelij Kar (latinsko Marcus Avrelius Carus) je bil leta 282 in 283 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 222, Narbona, Narbonska Galija, † julij ali avgust 283, Sasanidsko cesarstvo.

Med svojim kratkim vladanjem se je uspešno vojskoval z germanskimi plemeni in Sarmati ob donavski meji cesarstva. Umrl je naravne smrti ali morda zaradi udara strele[3] na pohodu proti perzijskemu Sasanidskemu cesarstvu. Nasledila sta ga sinova Karin in Numerijan. Njegova dinastija je bila kratkoživa, vendar je zagotovila stabilnost Rimskega imperija.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Kar, ki se je pred prihodom na prestol morda imenoval Mark Numerij Kar,[1] je bil po različnih virih rojen v Galiji, Iliriku ali Afriki.[4] Sodobni zgodovinarji stara mnenja odklanjajo in trdijo, da je bil rojen v Narboni v Narbonski Galiji,[5][6] šolal pa se je v Rimu.[7] O njegovem življenju in vladanju je malo zanesljivih podatkov. Zaradi upada književnosti, umetnosti in pomanjkanja dobrih zgodovinarjev v krizi tretjega stoletja, so skoraj vsi podatki vprašljivi in protislovni.[8] Očitno je bil senator[9] in zasedal različne civilne in vojaške položaje, preden ga je cesar Prob leta 282 imenoval za prefekta pretorijske straže.[10]

Njegov pristop na prestol avgusta ali septembra 282 opisujeta dve izročili. Po nekaterih pretežno latinskih pripovedih so ga za cesarja razglasili vojaki po uporu in umoru cesarja Proba v Sirmiju.[11] Grški viri trdijo, da se je v Retiji uprl Probu in ga ukazal umoriti.[12] Pogosto nezanesljiva Historia Augusta se zaveda razlik v obojih virih, vendar daje prednost prvim.[13] Zdi se, da se po zasedbi cesarskega položaja ni vrnil v Rim in se zadovoljil z objavo senatu.[14] To je bil izrazit odmik od ustavnosti njegovih neposrednih predhodnikov Tacita in Proba, ki sta vsaj navzven spoštovala avtoriteto senata. Odmik je bil predhodnica še bolj despotske vojaške avtokracije cesarja Dioklecijana.[15]

Pohod proti Sasanidom in smrt

[uredi | uredi kodo]
Paneli v Nakš-e Rostamu, ki simbolizirajo domnevne zmage Bahrama II. nad Karom (zgoraj) in Hormizda I. Kušanšaha (spodaj)[3]

Kar je svojima sinovoma podelil naslov cezar.[16][17] Karina je pustil v zahodnem delu cesarstva, da bi se ukvarjal z nemiri v Galiji,[18] Numerijana pa je vzel s seboj na pohod proti Perzijcem, ki ga je načrtoval že njegov predhodnik Prob.[19] Kar je najprej resno porazil Kvade in Sarmate ob Donavi[20] in zato dobil vzdevek Germanicus Maximus.[21] Pohod je nadaljeval preko Trakije in Anatolije, osvojil Mezopotamijo, pritisnil na Selevkijo in Ktezifon in nato prečkal Tigris.[16][22]

Sasanidski šah Bahram II., omejen z notranjo opozicijo in vojsko na pohodu v sedanji Afganistan, ni mogel učinkovito braniti svojega ozemlja.[21] Karova vojska je zaradi šibke obrambe morda zasedla sasanidsko prestolnico Ktezifon.[3] Karove zmage so bile maščevanje za vse prejšnje rimske poraze proti Sasanidom, on sam pa je dobil naslov Persicus Maximus.[23] Rimska pričakovanja o nadaljnjem osvajanju je prekinila njegova smrt. Umrl je na sasanidskem ozemlju, verjetno nenaravne smrti, saj naj bi ga udarila strela.[3]

Zapuščina

[uredi | uredi kodo]

Tako kot Trajanova osvajanja 160 let pred tem, je Karove pridobitve takoj izničil njegov naslednik. Numerijana, ki je bil nebojevita oseba, je vojska prisilila, da se je umaknil čez Tigris.[24] Poročilo o udaru strele in Karovi smrti je bilo v taboru očitno splošno sprejeto in vraževerni vojaki so ju propisali jezi bogov. Med vojaki so se širile govorice o mračnih prerokbah, ki so meje cesarstva postavile na Tigris in grozile z uničenjem Rimljanov, ki bi se drznili z orožjem prečkati reko. Perzija je bila prepuščena svojim zakonitim posestnikom do Dioklecijana, ki je desetletje kasneje s prepričljivo zmago obrnil spor s Perzijo v rimsko korist.

V civilnih zadevah je Kar znan predvsem po dokončnem uničenju oblasti senata, ki je bila pred tem delno obnovljena pod Tacitom in Probom. Odklonil je ratifikacijo svoje izvolitve v senatu in ga o tem obvestil z ošabno in hladno depešo. Bil je zadnji cesar, ki je združeval civilno in vojaško izobrazbo v obdobju, ko sta bili vedno bolj ločeni. Dioklecijan (vladal 284–305) je po kratki vladavini Karovih sinov potrdil in formaliziral ločitev profesij in postavil avtokratske temelje cesarske vladavine. [25]

Družinsko drevo

[uredi | uredi kodo]
predhodnik
Tacit
Rimski cesar
275–276
Florijan
Rimski cesar
276
Prob
Rimski cesar
276–282

Kar
Rimski cesar
282–283
next
Dioklecijan
Rimski cesar
284–305
Priska

Karin
Rimski cesar
282–284
∞ Magnia Urbika
Numerijan
so-cesar
282–284
Galerija Valerija

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Jones, str. 183.
  2. Cooley, Alison E. (2012). The Cambridge Manual of Latin Epigraphy. Cambridge University Press. str. 501. ISBN 978-0-521-84026-2.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Potter 2013, str. 26.
  4. Edward Gibbon. The Decline and Fall of the Roman Empire. The Modern Library, 1932. str. 292.
  5. Victor, 38:1.
  6. Tom B. Jones. "A Note on Marcus Aurelius Carus". Classical Philology 37.2 (april 1942), str. 193–194.
  7. Historia Augusta, "Vita Cari", 4:2.
  8. Gibbon, str. 292 in 340.
  9. Historia Augusta, "Vita Cari", 5:4.
  10. Gibbon, str. 292.
  11. Jerome, Chron. str. 282.
  12. Zonaras, 12:29.
  13. Historia Augusta, "Vita Cari", 6:1
  14. Southern, str. 132.
  15. Gibbon, str. 293, 328, 329.
  16. 16,0 16,1 Zonaras, 12:30
  17. Victor 38:2
  18. Gibbon, ch. XII., str. 293.
  19. Historia Augusta, "Vita Cari", 7:1.
  20. Gibbon, str. 294.
  21. 21,0 21,1 Leadbetter, [www.roman-emperors.org/carus.htm].
  22. Chisholm 1911.
  23. Southern, str. 133.
  24. Gibbon, str. 296
  25. Gibbon, str. 328–333.

Primarni viri

[uredi | uredi kodo]

Sekundarni viri

[uredi | uredi kodo]
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Prob
Rimski cesar
282–283
Z: Karinom (283)
Naslednik: 
Karin,
Numerijan
Politične funkcije
Predhodnik: 
Prob,
Viktorin
Konzul Rimskega cesarstva
283
z Karinom
Naslednik: 
Karin,
Numerijan