Pojdi na vsebino

Kurent

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kurent (korant)
Izvor kurenta povezujejo
Izvor: ni povsem znan in pojasnjen
1. teorija: z večtisoč letnim keltskim izročilom
2. teorija: s čaščenjem Kibele iz pozne antike
3. teorija: s predniki Slovencev iz 6. stoletja
4. teorija: s prihodom Uskokov v 16. stoletju
Ime
Kurent: Ptujski, bolj mestni naziv
Korant: ta izraz uporabljajo na vaseh
Tip kurenta
Pernati: Ptujsko polje
Rogati: Dravsko polje, Haloze
Prva pisna omemba
1829: Kronika cerkve Sv. Marka (Markovci)
Najstarejša znana upodobitev
1880: Jurij Šubic (Die osterreichisch-ungar...)
Najstarejše društvo kurentov
1938: KUD Baron – Koranti (Markovci)
Kurent postane širše prepoznaven
1939: Folklorni festival v Mariboru
Stalno domovanje na Ptuju
2023: »Kurentova hiša«[1]

Kurent (tudi korant) je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice, v pustnem času nastopajo na tradicionalnem kurentovanju. Po izročilu s poskakovanjem kurenti s hudim truščem (zvonjenjem) iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. Kurent ima na sebi ovčjo kožo, okrog pasu pripete zvonce, na glavi ima masko (iz ust mu moli dolg jezik, na vrhu pa ima rogove, okrašene s pisanimi trakovi), na nogah pa gamaše. Poznamo dve vrsti kurentov, pernatega markovskega in rogatega haloškega. Zraven njega pa po navadi hodi vrag ali hudič.

Včasih v rokah nosi tudi ježevko- palico, ki je na koncu ovita z bodičasto ježevo kožo in klešče-v katere naj bi ujel dekle (ki mu je všeč).

Kurent - bog razdudanosti, Grški Priap. Če je upravičen očitek, da se je narod nagibal k razdudanosti, potem je moral prideti Kurentu lastnost dobrega boga. Smisel, ki leži v tej besedi, se javlja v sorodni kovrh, kouvrh, deklica, iz le-te pa izhajajo slovanska kurba, kupljivo dekle, ter nemška Hure, raztresene po vseh evropskih narečjih.— A.T. Linhart, 1791.

Med žetvijo prevzema Kurent funkcije božanstva plodnosti in spolnosti (slamnatega Kurenta so nesli dekletu, ki ni imelo fanta).— N. Mikhailov, 2002

Razlike in podobnosti

[uredi | uredi kodo]

Med pernatim in rogatim kurentom

[uredi | uredi kodo]
Pernati Rogati
Domovina Ptujsko polje Dravsko polje
Markovci (tudi haloze) Lancova vas Haloze
Gamaše rdeče ali zelene zelene
Vezalke bele zelene
Nos rilčast gobčast
Rdeč jezik umeten usnjen
Obutev črni usnjeni gležnarji črni usnjeni gležnarji
Oči luknje z raznimi barvami
(belo, rdečo, rumeno ali zeleno)
luknje z raznimi barvami
(belo, rdečo, rumeno ali zeleno)
Ušesa jih sploh nimajo
(imajo pa stranska peresa)
velika usnjena ušesa
(nahajajo se pod rogovi)
Zvonci 5 lažjih kravjih zvoncev
(uvoženi iz Avstrije)
5 težjih kravjih zvoncev
(domača ročna izdelava)
Kožuh ovčji ovčji ovčji, zajčji ali kozji
Rogovi usnjeni polnjeni z slamo
(le kot nosilci za perje in trakove)
obrnjeni navzdol
(kravji ali volovski rogovi)
obrnjeni navzgor
(kravji ali volovski rogovi)
Hlače temne enobarvne hlače
(modre, črne ali rjave)
temne enobarvne hlače
(kavbojke prepovedane)
temne enobarvne hlače
(modre, črne ali rjave)
  • Mikhailov, Nikolai Mythologia Slovenica, Mladika, Trst, 2002
  • Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  1. »Lokacija Kurentove hiše v središču mesta«.