Ustanovitveni žebelj lagaškeg kralja Entemene, posvečen bogu Bad-tibire, z omembo mirovnega sporazuma med Lagašem in Urukom: "To so bili dnevi, ko sta Entemena, vladar Lagaša, in Lugal-kiniše-dudu, vladar Uruka, sklenila sporazum o bratstvu"; besedilo je najstarejši znani diplomatski dokument; najden je bil v Telohu, starodavnem Girsuju; napisan je bil okoli leta 2400 pr. n. št.; Muzej Louvre, Pariz[1]
Lugal-kiniše-dudu (𒈗𒆠𒉌𒂠𒌌𒌌, lugal-ki-ni-še₃-du₇-du₇)[3] ali Lugal-kigine-dudu (𒈗𒆠𒁺𒉌𒌌𒌌, lugal-ki-gin-ne2-du₇-du₇)[4] je bil kralj (ensi) Uruka in Ura, ki je vladal proti koncu 25. stoletja pr. n. št.[5]Seznam sumerskih kraljev ga omenja kot drugega kralja dinastije po En-kakanka-ani in mu pripisuje fantastičnih 120 let vladanja.[5][6]
Njegovi napisi kažejo, da je oblast nasledil od svojih predhodnikov, ker se je proglašal za kralja Ura in Kiša:[7]
"Za Ana, kralja vseh dežel, in Inano, gospodarico Eane. Lugalkiginnedudu, kralj Kiša. Ko je Inana podelila Lugalkiginneduduju položaj enkija, mu je dovolila, da kraljuje tudi v Uruku in Uru."
Znani so številni fragmenti, na katerih je Lugal-kiniše-dudujevo ime. Večina fragmentov je bila odkrita v Nipurju in je zdaj shranjena v Muzeju arheologije in antropologije Univerze v Pensilvaniji.[10]
Najpomembnejši dokument, v katerem je omenjeno njegovo ime, je glinast žebelj, odkrit v Girsuju, izdelan v spomin na zavezništvo, sklenjeno z Entemeno Lagaškim. Zapis je najstarejši znani mirovni sporazum, sklenjen med dvema kraljema:[5][11]
Entemenov žebelj z omembo zavezništva z Lugal-kiniše-dudujem
Prva vrstica:
"Za Inano / in Lugal-emuša / Enmetena / vladar / Lagaša, / E-muš, njihov ljubljeni tempelj / zgradil / in ukazal (izdelati te) glinaste žeblje zanju.
/ Enmetena, / ki je zgradil E-muš," Druga vrstica:
"njegov osebni bog / je Šul-utul. / V tistem času (sta) Enmetena, / vladar / Lagaša, / in Lugal-kineš-dudu, / vladar / Uruka, / sklenila bratstvo."
— Sporazum o zavezništvu med Entemano in Lugal-kiniše-dudujem[12]
Lugal-kineš-duduja je nasledil njegov sin Lugal-kisal-si (bere se tudi Lugaltarsi.[5]
↑Maeda, Tohru. Kink of Kish in Pre-sargonic Sumer. str. 4.
↑ 5,05,15,25,3Hayes, William (1950). Chronology. Cambridge Ancient History. str. 51.
↑"The Sumerian king list: translation". etcsl.orinst.ox.ac.uk.
↑Centre, Copenhagen Polis (2002). A Comparative Study of Six City-state Cultures: An Investigation. Kgl. Danske Videnskabernes Selskab. str. 34. ISBN 978-87-7876-316-7.
↑Maeda, Tohru (1981). "King of Kish in Pre-Sargonic Sumer". The Reports of the Society for Near Eastern Studies in Japan. Orient:, 17: 7.
↑ Deena Ragavan. Cuneiform Texts and Fragments in the Harvard Art Museum. Arthur M. Sackler Museum, Cuneiform Digital Library Journal, vol. 2010: 1. ISSN 1540-8779.
↑[1] Deena Ragavan. Cuneiform Texts and Fragments in the Harvard Art Museum / Arthur M. Sackler Museum, Cuneiform Digital Library Journal, vol. 2010:1, ISSN 1540-8779