Pojdi na vsebino

Pasterizacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pasterizacija je postopek toplotne obdelave živila, s katerim zmanjšamo število mikroorganizmov, ki bi lahko povzročili bolezen, kvarjenje ali celo nezaželeno fermentacijo živila. Hkrati tudi inaktiviramo encime v živilu in mu s tem podaljšamo kakovost in obstojnost. Imenuje se po Louisu Pasteurju, ki je prvi uporabil toploto za kontrolo kvarjenja vina. Pasterizacija ni sinonim za sterilizacijo, saj niso uničeni vsi mikroorganizmi. Prvotno so pasterizacijo uporabljali za uničevanje patogenih bakterij v mleku, kot so povzročitelji tuberkuloze, bruceloze, mrzlice Q in tifusne vročice.

Vrste pasterizacij:

Vrsta pasterizacije Kratica Mednarodni naziv Temperatura Čas
nizka ali dolgotrajna LTLT low temperature long time 62–65 °C 30 minut
srednja ali kratkotrajna HTST high temperature short time 72–76 °C 15–45 sekund
visoka ali trenutna VHTST very high temperature short time 85 °C 5–15 sekund

Pasterizacija se izvaja v cevastih, kotlastih ali ploščnih izmenjevalcih toplote ali pasterizatorjih.

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  • Madigan M, Martinko J (editors) (2006). Brock Biology of Microorganisms, 11th ed., Prentice Hall.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]