Pojdi na vsebino

Pjasti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pjasti
Država
Ustanovljenook. 960
UstanoviteljMješko I.
Zadnji vladarKazimir III. Veliki v Kraljevini Poljski, Jurij IV. Viljem Legniški v šlezijskih vojvodinah
Nazivi
  • Kralj Poljske
  • Kralj Rutenije
  • Vojvoda Poljakov
  • Vojvoda Poljske
  • Vojvoda Krakova
  • Vojvoda Kujavije
  • Vojvoda Mazovije
  • Vojvoda Sandomierza
  • Vojvoda Velikopoljske
  • Vojvoda Šlezije
  • Vojvoda Sieradz-Łęczyce
  • Vojvoda Češke
Razpad1370 v Kraljevini Poljski, 1675 v šlezijskih vojvodinah
Veje
  • Šlezijski Pjasti, zadnja preživela veja dinastije
  • Mazovski Pjasti
  • rodbina Griffins[1]

Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.[2] Prvi dokumentirani poljski monarh je bil vojvoda Mješko I. (okoli 930–992).[3] Vladavina Pjastov na Poljskem se je končala leta 1370 s smrtjo kralja Kazimirja III. Velikega.

Veje Pjastov so še naprej vladale v vojvodini Mazoviji in v vojvodinah Šlezije, dokler ni leta 1675 umrl zadnji moški šlezijski Pjast. Pjasti so sklepali zakonske zveze z več plemiškimi rodbinami Evrope in imeli številne visoke položaje, nekatere tudi v Svetem rimskem cesarstvu. Jagelonski kralji po Ivanu I. Albertu so bili po ženski liniji potomci hčerke kralja Kazimirja III.

Izvor imena

[uredi | uredi kodo]

Zgodnji poljski vojvode in kralji so zase trdili, da so potomci pollegendarnega Pjasta Kolarja (poljsko Piast Kołodziej),[4] prvič omenjenega v Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum (Letopisi in dejanja poljskih vojvod in knezov), ki jih je okoli leta 1113 napisal Gallus Anonimus. Naziv "dinastija Pjasti" se je prvič pojavil šele v 17. stoletju[5][6] v zgodovinskem delu poljskega zgodovinarja Adama Naruszewicza, v sodobnih virih pa se ni uporabljal.[7][8]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum

Prvi Pjasti, verjetno Poljani, so se pojavili okoli leta 940 v trdnjavi Giecz na ozemlju Velikopoljske.[9] Kmalu zatem so svojo rezidenco preselili v Gniezno, kjer je knez Mješko I. od okoli 960 vladal Civitas Schinesghe (poljsko Ziemia Polska). Pjasti so nekaj časa vladali tudi Pomorjanskem, Češki in Lužici, pa tudi Ruteniji in ogrski Spiški regiji na današnjem vzhodnem Slovaškem. Vladar se je naslavljal z vojvoda ali kralj, odvisno od njegove moči.

Poljska monarhija se je morala soočati z ekspanzionistično politiko Svetega rimskega cesarstva na zahodu, kar je povzročilo krhko sožitje. Mješko I., Kazimir I. Obnovitelj in Vladislav I. Herman so poskušali zaščititi poljsko državo s pogodbami, prisegami zvestobe in zakonskimi zvezami s cesarskimi otonskimi in salijskimi dinastijami. Poljski sosedje so bili češka dinastija Přemyslidov, ogrski Árpádovci in njihovi anžujski nasledniki, Kijevska Rusija, kasneje tudi država Tevtonskega viteškega reda in Velika litovska kneževina.

Poljska pod Pjasti okoli leta 1020

Položaj Pjastov je odločilno poslabel zaradi razdrobitve po oporoki Boleslava III. Krivoustega iz leta 1138. Poljska država se je za skoraj 150 let razbila na več vojvodin, pri čemer se je vojvoda Pjast proti formalno veljavnemu načelu agnatskega statusa boril za prestol v Krakovu, glavnem mestu Malopoljske province. Številni vojvode, med njimi Mješko III. Stari, Vladislav III. Tankonogi in Lešek I. Beli, so bili okronani, vendar so bili kmalu zatem strmoglavljeni. Starejša veja šlezijskih Pjastov, potomcev vojvode Vladislava II. Izgnanca, najstarejšega sina Boleslava III. Krivoustega, je vladala samostojno in bila od 14. stoletja vazal češke krone.

Potem ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je poljska krona pripadla ogrskemu kralju Ludviku I. Anžujskemu, sinu Elizabete Pjast, sestre pokojnega kralja Kazimirja III. Mazovska veja Pjastov je izumrla s smrtjo vojvode Janusa III. leta 1526. Zadnji vladajoči vojvoda Šlezijskih Pjastov je bil Jurij Viljem Legniški, ki je umrl leta 1675. Njegov stric Avgust Legniški, zadnji moški Pjast, je umrl leta 1679. Zadnja zakonita dedinja, vojvodinja Karolina Legniško-Brieška, je umrla leta 1707 in je pokopana v Trzebniški opatiji.

Svoje rodoslovje so z dinastijo Pjastov povezovale številne rodbine, kot so nezakonski potomci šlezijskega vojvode Adama Venčeslava Cieszynskega (1574–1617),

Okoli leta 1295 je Przemysł II. uporabil grb z belim orlom,[10] ki se je kasneje štel za grb Pjastov ali Pjastovskega orla.[11] Šlezijski Pjasti so v 14. stoletju orlu dodali polmesec s križem. Njihov grb je kasneje postal grb Vojvodine Šlezije.

Vladarji

[uredi | uredi kodo]

Legendarni vojvode Poljanov

[uredi | uredi kodo]
Slika Ime Naslov Vladanje Komentar
Popiel
Latinsko: Semovit filius Past Ckosisconis
vojvoda 9. stoletje Legendarni vladar Poljanov
Pjast Kolar
Poljsko: Piast Kołodziej

Latinsko: Past Ckosisconis, Pazt filius Chosisconisu

vojvoda 9. stoletje Legendarni vladar Poljanov, sin Hošciska, oče Sjemovita, ustanovitelj dinastije
Sjemovit
Ziemowit
vojvoda 9. stoletje Polegendarni vladar Poljanov, sin Pjasta Kolarja in Rzepihe
Lestek
Leszek, Lestko
vojvoda 9.-10. stoletje Polegendarni vladar Poljanov, sin Sjemovita
Sjemomisl
Ziemomysl
vojvoda 10. stoletje Pollegendarni vladar Poljanov, sin Lešeka

Vojvode in kralji Poljske

[uredi | uredi kodo]
Slika Ime Naslov Vladanje Komentar
Mješko I.
Mieszko I
vojvoda ok. 960 –992 Sin Zjemomisla,
prvi krščanski vladar,
Misico, dux Wandalorum
Boleslav I. Hrabri
Bolesław I Chrobry (Wielki)
vojvoda, kralj Kot vojvoda: 992–18. april 1025
Kot kralj:18. april 1025–17. junij 1025
Sin Mješka I. in Dobrave Češke, prvi kronani kralj Regnum Sclavorum, Gothorum sive Polonorum
Mješko II. Lambert
Mieszko II Lambert
kralj 1025–1031 Sin Boleslava I. in Emnilde Lužiške
Bezprim
Bezprym
vojvoda 1031–1032 Sin Boleslava I. in Judite Ogrske (sporno)
Oton Boleslavovič
Otto Bolesławowic
vojvoda 1032–1032/1033 Po očetovi smrti je bil prisiljen pobegniti v Nemčijo. Po porazu svojega brata Mješka II. Lamberta se je leta 1032 vrnil in zavladal v delu Poljske in kmalu zatem umrl.
Ditrik
Dytryk
vojvoda ali naslovni vojvoda 1032–1032/1033 Vnuk Mješka I. in Ode Haldenslebenske. Njegova usoda pred letom 1032 ni znana. Leta 1032 mu je cesar Konrad II. podelil del Poljske, verjetno Velikopoljsko. Po smrti Otona Boleslavoviča je bil po letu 1033 verjetno izgnan iz države.
Mješko II. Lambert
Mieszko II Lambert
vojvoda 1032–1034
Boleslav Pozabljeni
Bolesław Zapomniany
vojvoda 1034–1038 /1039 Pollegedaren, njegov obstoj je sporen. Kot vladar naj bi bil izjemno okruten in zato umorjen in obsojen na damnatio memoriae.
Kazimir I. Obnovitelj
Kazimierz I Odnowiciel
vojvoda 1039–1058 Sin Mješka II. in Riheze Lotarinške
Boleslav II. Velikodušni/Smeli
Bolesław II Szczodry/Śmiały
vojvoda, kralj Kot vojvoda: 1058-1076
Kot kralj: 1076-1079
Sin Kazimirja I. in Marije Dobronjege Kijevske
Vladislav I. Herman
Władysław I Herman
vojvoda 1079–1102 Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke (sporno)
Zbignjev
Zbygniew
vojvoda 1102–1107 Veljal je za nezakonskega sina in so mu zato namenili cerkveno kariero. Bil je izgnan in po vrnitvi na Poljsko vladal severnemu delu države. Med vojno z bratom je bil ponovno izgnan. Po drugi vrnitvi je dobil manjšo domeno, bil oslepljen in kmalu zatem umrl.
Boleslav III. Krivousti
Bolesław III Krzywousty
vojvoda 1107–1138 Sin Vladislava I. in Judite Češke

Veliki vojvode Poljske (razdrobljeno kraljestvo)

[uredi | uredi kodo]
Slika Ime Naslov Vladanje Komentar
Vladislav II. Izgnanec
Władysław II Wygnaniec
veliki vojvoda 1138 –1146 Sin Boleslava III. in Zbislave Kijevske, vojvoda Šlezije, izgnan
Boleslav IV. Kodravi br> Bolesław Kędzierzawy veliki vojvoda 1146–1173 Sin of Boleslava III. in Salomee Berške, tudi vojvoda Mazovije
Mješko III. Stari
Mieszko III Stary
veliki vojvoda 1173–1177 Sin Boleslava III. in Salome, tudi vojvoda Velikopoljske
Kazimir II. Pravični
Kazimierz II Sprawiedliwy
veliki vojvoda 1170 –1190 Sin Boleslava III. in Salomee, tudi vojvoda Wiślice in Sandomierza
Mješko III. Stari
Mieszko III Stary
veliki vojvoda 1190–1190 Ponovno
Kazimir II. Pravični
Kazimierz II Sprawiedliwy
veliki vojvoda 1190-1194 Ponovno
Lešek I. Beli
Leszek Biały
veliki vojvoda 1194–1198 Sin Kazimirja II. in Helene Znojmske,
tudi vojvoda Sandomierza
Mješko III. Stari
Mieszko III Stary
veliki vojvoda 1198–1199 Ponovno
Lešek I. Beli
Leszek Biały
veliki vojvoda 1199–1199 Ponovno
Mješko III. Stari
Mieszko III Stary
veliki vojvoda 1199–1202 Ponovno
Vladislav III. Tankonogi
Władysław III Laskonogi
veliki vojvoda 1202–1202 Sin Mješka III. in Evdoksije Kijevske,
tudi vojvoda Velikopoljske
Lešek I. Beli
Leszek Biały
veliki vojvoda 1202–1210 Ponovno
Mješko IV. Krivonogi
Mieszko I Plątonogi
veliki vojvoda 1210–1211 Sin Vladislava II. in Agneze Babenberške, tudi vojvoda Šlezije
Lešek I. Beli
Leszek Biały
veliki vojvoda 1211–1225 Ponovno
Henrik I. Bradati
Henryk I Brodaty
veliki vojvoda, 1225–1225 Vnuk Vladislava II., sin Boleslava I. Visokega in Kristine, tudi vojvoda Šlezije
Lešek I. Beli
Leszek Biały
veliki vojvoda 1225–1227 Ponovno
Vladislav III. Tankonogi
Władysław III Laskonogi
veliki vojvoda 1227–1229 Sin Mješka III. in Evdoksije Kijevske,
tudi vojvoda Velikopoljske
Konrad I. Mazovski
Konrad I Mazowiecki
veliki vojvoda 1229–1232 Sin Kazimirja II. in Helene Znojmske, tudi vojvoda Mazovije
Henrik I. Bradati
Henryk I Brodaty
veliki vojvoda 1232–1238 Ponovno
Henrik II. Pobožni
Henryk II Pobożny
veliki vojvoda 1238–1241 Sin Henrika I. in svete Hedvike Andeške (Šlezijske), tudi vojvoda Vroclava in Velikopoljske, padel v bitki pri Legnici
Boleslav II. Rogati
Bolesław II Rogatka
veliki vojvoda 1241–1241 Sin Henrika II. in Ane Češke, tudi vojvoda Šlezije
Konrad I. Mazovski
Konrad I Mazowiecki
veliki vojvoda 1241–1243 Ponovno
Boleslav V. Sramežljivi
Bolesław Wstydliwy
veliki vojvoda 1243–1279 Sin Leška Belega in Grzimislave Luške
Lešek II. Črni
Leszek Czarny
veliki vojvoda 1279–1288 Po očetovi strani vnuk Konrada I. Mazovskega in po materini strani vnuk Henrika II., sin Kazimirja I. Kujavskega in Konstance Vroclavske
Boleslav II. Mazovski veliki vojvoda 1288–1288 Vnuk Konrada I. Mazovskega, vojvoda Mazovije
Henrik IV. Pravični
Henryk IV Prawy
veliki vojvoda 1288–1289 Po očetovi strani vnuk Henrika II., po materini strani vnuk Henrika I., sin Henrika III. Belega in Judite Mazovske, vojvoda Spodnje Šlezije
Boleslav II. Mazovski
veliki vojvoda 1289–1289 Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske
Vladislav I. Kratki
Władysław I Łokietek
veliki vojvoda 1289–1289 Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske
Henrik IV. Pravični
Henryk IV Prawy
veliki vojvoda 1289–1290 Ponovno

Kralj Poljske (poskusi ponovne združitve)

[uredi | uredi kodo]
Slika Ime Naslov Vladanje Komentar
Przemisl II.
Premyslas, Premislaus
veliki vojvoda, kralj Kot veliki vojvoda: 1290–1291
Kot kralj: 1295-1296
Vnuk Henrika II., sin Przemisla I. in Elizabete Vroclavske, tudi vojvoda Poznana, Velikopoljske in Pomorjanske

Kralja Poljske (združeno kraljestvo)

[uredi | uredi kodo]
Slika Ime Naslov Vladanje Komentar
Vladislav I. Kratki
Władysław I Łokietek
kralj 1320–1333 Ponovno, ponovno združena Kraljevina Poljska
Kazimir III. Veliki
Kazimierz III Wielki
kralj 1333–1370 Sin Vladislava I. in Jadvige Kališke, eden o največjih poljskih vladarjev

Ženske predstavnice dinastije

[uredi | uredi kodo]

Kraljice žene

[uredi | uredi kodo]
Denar Princes Polonie, 11. stoletje (obdobje Boleslava I. Hrabrega), je bile den od najbolj prepoznanih kovancev v zgodovini Poljske
  • Svetoslava, domnevno hčerka Mješka I., kraljica žena Danske, Norveške, Švedske in Anglije, mati Knuta Velikega, kralja cele Anglije, Danske in Norveške
  • Svjetoslava Poljska, hčerka Kazimirja I., kraljica žena Češke
  • Rikeza Pojska, hčerka Boleslava III., kraljica žena Švedske, mati Knuta V. Danskega in Zofije Minske
  • Rikeza Pojska, kraljica Kastilje, hčerka Vladislava II., kralica žena Leóna in Galicije, kraljica žena Kastilje, cesarica vseh Španij
  • Salomea Poljska, hčerka Leška I. Belega, kraljica žena Haliča
  • Fenena Kujavska, hčerka Zjemomisla Kujavskega, kraljica žena Ogrske
  • Elizabeta Rikeza Poljska, hčerka Przemisla II., kraljica žena Poljske in Češke
  • Viola Ciešinska, hčerka Mješka I., vojvode Cieszyna, kraljica žena Ogrske, Češke in Poljske
  • Marija Bitomska, hčerka Kazimirja Bitomskega, kraljica žena Ogrske
  • Beatrika Šlezijska. hčerka Bolka I. Stogega, nemška kraljica
  • Hedvika Hališka, hčerka Boleslava Pobožnega, kraljica žena Poljske, mati kralja Kazimirja III. Velikega in ogrske kraljice Elizabete Poljske
  • Elizabeta Poljska, hčerka Vladislava I. Slokega, kraljica žena Ogrske, mati Ludvika I. Ogrskega, kralja Poljske, Ogrske in Hrvaške, in kralja Karla I. Ogrskega, kralja Ogrske in Hrvaške
  • Ana Švidniška, hčerka Henrika II., vojvode Švidnice, kraljica žena Nemčije in Češke in cesarica Svetega rimskega cesarstva, mati Venčeslava IV. Češkega, kralja Nemčije in Češke
  • Hedvika Saganska, hčerka Henrika V. Železnega, kraljica žena Poljske

Duhovščina

[uredi | uredi kodo]

Nadškofi

[uredi | uredi kodo]

Škofi

[uredi | uredi kodo]
  • Jaroslan Opolski, škof Vroclava
  • Mješko Bitomski, škof Nitre in Veszpréma
  • Henrik Mazovski, škof Plocka
  • Jan Kropidlo, škof Poznana, Vloclaveka, Kamieńa in Helmna
  • Venčeslav II. Legniški, škof Lebusa in Vroclava
  • Henrik VIII. Legniški, škof Vroclava
  • Konrad IV. Starejši, škof Vroclava
  • Aleksander Mazovski, škof Trenta
  • Kazimir III. Ploški, škof Plocka

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. A. Małecki. Studya heraldyczne [Heraldične študije], vol. I. Lwów 1890. str. 268–285; M. L. Wójcik. Ród Gryfitów do końca XIII wieku. Pochodzenie – genealogia – rozsiedlenie, Historia CVII, Wrocław 1993. str. 39.
  2. FamilyTreeDNA – Genetic Testing for Ancestry, Family History & Genealogy. www.familytreedna.com. Pridobljeno 22. junija 2019.
  3. Ring, Trudy; Watson, Noelle; Schellinger, Paul (28. oktober 2013). Northern Europe: International Dictionary of Historic Places. Routledge. ISBN 9781136639517.
  4. Ulwencreutz, Lars (2013). Ulwencreutz's the Royal Families in Europe. str. 191. ISBN 9781304581358.
  5. Encyklopedia Powszechna. PWN Warsaw 1975, vol. III. str. 505.
  6. "Piast Dynasty". Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 30. marca 2011.
  7. Juliusz Bardach (1957). Historia państwa i prawa Polski do roku 1795: Bardach, J. Historia państwa i prawa Polski do połowy XV wieku. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 68.
  8. Jacek Hertel (1980). Imiennictwo dynastii piastowskiej we wcześniejszym średniowieczu. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 31, 160. ISBN 978-83-01-01662-3.
  9. Gniezno czy Giecz, czyli skąd pochodzi dynastia?. Historia: Poszukaj. Pridobljeno 22. junija 2019.
  10. Tomaney, William. »Poland Today »White eagle regains its crown«. Poland Today »White eagle regains its crown (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. julija 2021. Pridobljeno 9. maja 2019.
  11. Górczyk, Wojciech. Półksiężyc, orzeł, lew i smok. Uwagi o godłach napieczętnych Piastów.