Pojdi na vsebino

Somornica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Somornica je polslana obalna voda ob izlivih rek, kjer se mešata celinska (sladka) in morska voda. Izraz se uporablja tudi za vodo sladkovodnih izvirov, ki se meša s slano vodo.

Somornice ločimo po tipih na:

Tehnično gledano, somornica vsebuje med 0,5 in 30 gramov soli na liter oziroma je njena specifična teža med 1,005 in 1,010.

Habitati na področju somornic

[uredi | uredi kodo]

Izlivi

[uredi | uredi kodo]
Primer ribe, ki živi na območju somornice : Monodactylus argenteus

Sladka in slana voda se največkrat mešata ob izlivih rek v morje[1].

Ta tip ekosistema je zelo pomemben tako za anadromne (ribe, ki živijo v morju in potujejo po reki navzgor, kjer se drstijo) in katadromne (živijo v rekah, razmnožujejo se pa v morju) ribje živalske vrste, kot na primer atlantski losos (sledi anadromnemu ribjemu migracijskemu vzorcu) in rečna jegulja (sledi katadromnemu ribjemu migracijskemu vzorcu), ker oblikujejo pomembna območja med migracijo. Na teh območjih se lahko tvorijo socialne skupine rib in kjer se tudi prilagodijo na spremembe v slanosti vode. Poleg rib, ki migrirajo preko izlivov, pa obstaja veliko drugih rib, ki jih uporabljajo za drstenje, oziroma za mesta, kjer lahko mlade ribe rastejo in se hranijo, dokler ne odpotujejo drugam.

Izlivi rek se pogosto tudi uporabljajo kot ribja lovišča in kot mesta za gojenje rib. Vendar nekateri strokovnjaki niso zagovorniki teh ribogojnic, ker se lahko iz ribogojnic na divje ribe prenese veliko število parazitov, ki pobegnejo iz ograd, kjer gojijo ribe.

Mangrove

[uredi | uredi kodo]

Drugi pomemben ekosistem na območju somornic so mangrove. Veliko, ampak ne vse mangrove uspevajo na obrobjih izlivov rek in lagun, kjer se slanost spreminja z vsako plimo. Ena izmed specializiranih živali, ki živijo na območju mangrov je ostrižu podobna riba, ki lovi žuželke in druge manjše živali tako, da vanje "pljune" tako da padejo v vodo kjer jih nato poje. Tako kot ustja rek, so tudi mangrove zelo pomembne za razmnoževanje mnogo drugih rib in prav tako drugih živali, od krokodilov opic in najrazličnejših ptičev.

Čeprav mangrove pestijo komarji in drugi insekti, ki naredijo mangrove neprijetne za ljudi, so zelo pomembne, ker delujejo kot varovalni pas med vodo in obalo in so naravna obramba proti orkanom[2] in cunamijem[3][4].

Največje območje mangrov je v Indiji v Bengalskem zalivu in meri okoli 10.000 km².

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Society, National Geographic (23. avgust 2012). »estuary«. National Geographic Society. Pridobljeno 21. junija 2016.
  2. »Mangrove Forests Save Lives In Storms, Study Of 1999 Super Cyclone Finds«. www.sciencedaily.com. Pridobljeno 21. junija 2016.
  3. Nations, Food and Agriculture Organization of the United. »Tsunami forestry website«. www.fao.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. maja 2016. Pridobljeno 21. junija 2016.
  4. SciDev.Net. »Mangrove forests 'can reduce impact of tsunamis'«. SciDev.Net. Pridobljeno 21. junija 2016.