Pojdi na vsebino

Streptomicin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Streptomicin
Klinični podatki
AHFS/Drugs.commonograph
Nosečnostna
kategorija
  • ZDA: D (dokazana škodljivost za plod)
Način uporabeintramuskularno, intravensko
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost84–88 % (ocena)[1]
Razpolovni čas5–6 h
Izločanjeskozi ledvice
Identifikatorji
  • 5-(2,4-digvanidino-
    3,5,6-trihidroksi-cyikloheksoksi)- 4-[4,5-dihidroksi-6-(hidroksimetil)
    -3-metilamino-tetrahidropiran-2-il] oksi-3-hidroksi-2-metil
    -tetrahidrofuran-3-karbaldehid
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
NIAID ChemDB
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.000.323 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC21H39N7O12
Mol. masa581,574 g/mol
3D model (JSmol)
Tališče12 °C
  • C[C@H]1[C@@]([C@H]([C@@H](O1)O[C@@H]2[C@H]([C@@H]([C@H]([C@@H]([C@H]2O)O)N=C(N)N)O)N=C(N)N)O[C@H]3[C@H]([C@@H]([C@H]([C@@H](O3)CO)O)O)NC)(C=O)O
  • InChI=1S/C21H39N7O12/c1-5-21(36,4-30)16(40-17-9(26-2)13(34)10(31)6(3-29)38-17)18(37-5)39-15-8(28-20(24)25)11(32)7(27-19(22)23)12(33)14(15)35/h4-18,26,29,31-36H,3H2,1-2H3,(H4,22,23,27)(H4,24,25,28)/t5-,6-,7+,8-,9-,10-,11+,12-,13-,14+,15+,16-,17-,18-,21+/m0/s1
  • Key:UCSJYZPVAKXKNQ-HZYVHMACSA-N

Streptomicín je antibiotik, ki so ga prvič izolirali iz bakterije Streptomyces griseus. Ta vrsta bakterij živi v zemlji in izloča snovi, s katerimi se bori proti drugim mikroorganizmom. Izolirani antibiotik so prvič preizkusili leta 1947 in ugotovili, da zavira rast bakterij, ki povzročajo tuberkulozo.

Streptomicin je bil prvi odkriti aminoglikozidni antibiotik, hkrati s še nekaterimi drugimi antibiotiki pa ga za zdravljenje tuberkuloze v obliki sulfata uporabljajo še danes. Čeprav je učinkovit proti gramnegativnim in grampozitivnim bakterijam, ima neprijetne stranske učinke, zato ga uporabljajo samo v nujnih primerih.

Deluje tako, da zavira sintezo proteinov, hkrati pa deluje tudi na bakterijske membrane. Ni ga moč dajati oralno, pač pa z intramuskularnim injiciranjem.

Streptomicin je 19. oktobra 1943 kot prvi izoliral Albert Schatz, podiplomski študent z ameriške Rutgers University. Skladno z akademsko tradicijo pa so odkritje pripisali njegovemu mentorju, profesorju Waksmanu, ki je za to leta 1952 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Shatzu so po dolgoletnih prizadevanjih priznali soavtorstvo pri odkritju in mu leta 1994 podelili Rutgersovo medaljo, v strokovnih krogih pa ostajajo mnenja o zaslugah deljena.[2][3]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Zhu M; Burman WJ; Jaresko GS; Berning SE; Jelliffe RW; Peloquin CA (Oktober 2001). »Population pharmacokinetics of intravenous and intramuscular streptomycin in patients with tuberculosis«. Pharmacotherapy. 21 (9): 1037–1045. doi:10.1592/phco.21.13.1037.34625. PMID 11560193.
  2. Pringle, Peter (11. junij 2012). »Notebooks Shed Light on an Antibiotic's Contested Discovery«. The New York Times. Pridobljeno 10. julija 2016.
  3. Kingston, W. (2004). »Streptomycin, Schatz v. Waksman, and the balance of credit for discovery«. Journal of the History of Medicine and Allied Sciences. Zv. 59, št. 3. str. 441–462. PMID 15270337.