Pojdi na vsebino

Bosanščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bosanščina
bosanski/босански
Izgovarjavabɔ̌sanskiː
Materni jezikBosna in Hercegovina, Srbija, Hrvaška, Črna gora in sosednje regije
Št. maternih
govorcev
2,5–3,5 milijonov (2008)[1]
(število je sporno)
Uradni status
Uradni jezik
 Bosna in Hercegovina
Priznani manjšinski
jezik
Jezikovne oznake
ISO 639-1bs
ISO 639-2bos
ISO 639-3bos
Glottologbosn1245
Linguaspheredel 53-AAA-g
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina. Uporablja jo 2 milijona ljudi, predvsem Bošnjakov v Bosni in Hercegovini in drugod. Bosanski jezik je uradni jezik, poleg srbščine in hrvaščine v Bosni in Hercegovini. Vse tri nacionalne variante v jezikoslovju veljajo za en jezik.[3][4][5]

Bošnjaki so izvorno govorci nekaterih narečij štokavskega narečja, v glavnem novoštokavskega ikavskega (t. i. bosansko-dalmatinsko narečje) in šćakavsko ijekavskega (t. i. vzhodno-bosansko narečje), ki ga govorijo Bošnjaki in Hrvati, novoštokavskega ijekavskega (t. i. vzhodnohercegovski-krajiški), ki si ga delijo s Srbi, Črnogorci in Hrvati, ter nenovoštokavskega ijekavskega (t. i. zetsko-južnosandžaško narečje), v katerem govorijo Bošnjaki, Črnogorci in Srbi.

Bosanski jezik se piše v latinici in vsebuje več turških in drugih orientalskih vplivov kot srbščina in hrvaščina.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
a. ^ Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.
  1. Cirilica se uporablja kot uradna abeceda, ki pa jo v praksi največ uporabljajo v Republiki Srbski, medtem ko se v Bosni in Hercegovini v glavnem uporablja latinica.[2]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Accredited Language Services: An Outline of Bosnian Language History«. Accredited Language Services. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 12. avgusta 2012.
  2. Alexander 2006, str. ;1–2.
  3. Kordić, Snježana (2005). »I dalje jedan jezik«. Sarajevske sveske. Št. 10. Sarajevo. str. 83–89. ISSN 1512-8539. SSRN 3432980.
  4. Kafadar, Enisa (2009). »Bosnisch, Kroatisch, Serbisch – Wie spricht man eigentlich in Bosnien-Herzegowina?«. V Henn-Memmesheimer, Beate; Franz, Joachim (ur.). Die Ordnung des Standard und die Differenzierung der Diskurse; Teil 1. Frankfurt am Main: Peter Lang. str. 103. OCLC 699514676. Pridobljeno 2. avgusta 2012.
  5. Kordić, Snježana (2011). »Jezična politika: prosvjećivati ili zamagljivati?«. V Gavrić, Saša (ur.). Jezička/e politika/e u Bosni i Hercegovini i njemačkom govornom području: zbornik radova predstavljenih na istoimenoj konferenciji održanoj 22. marta 2011. godine u Sarajevu (PDF). Sarajevo: Goethe-Institut Bosnien und Herzegowina ; Ambasada Republike Austrije ; Ambasada Švicarske konfederacije. str. 60–66. ISBN 978-9958-1959-0-7. SSRN 3434489. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. septembra 2013. Pridobljeno 4. maja 2013.

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]