Pojdi na vsebino

Holmij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Holmij, 67Ho
Holmij
IzgovarjavaIPA: [hólmij]
Videzsrebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Ho)164,930328(7)[1]
Holmij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


Ho

Es
disprozijholmijerbij
Vrstno število (Z)67
Skupinan/a
Periodaperioda 6
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Xe] 4f11 6s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 29, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1461 °C
Vrelišče2600 °C
Gostota (blizu s.t.)8,79 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)8,34 g/cm3
Talilna toplota17,0 kJ/mol
Izparilna toplota251 kJ/mol
Toplotna kapaciteta27,15 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.159 1.311 1.502 1.770 2.140 2.691
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0,[2] +1, +2, +3 (bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,23
Ionizacijske energije
  • 1.: 581,0 kJ/mol
  • 2.: 1140 kJ/mol
  • 3.: 2204 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 176 pm
Kovalentni polmer192±7 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte holmija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close packed kristalna struktura za holmij
Hitrost zvoka tanka palica2760 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezekpoly: 11,2 µm/(m⋅K) (pri s.t.)
Toplotna prevodnost16,2 W/(m⋅K)
Električna upornostpoly: 814 nΩ⋅m (pri s.t.)
Magnetna ureditevparamagnetik
Youngov modul64,8 GPa
Strižni modul26,3 GPa
Stisljivostni modul40,2 GPa
Poissonovo razmerje0,231
Trdota po Vickersu410–600 MPa
Trdota po Brinellu500–1250 MPa
Številka CAS7440-60-0
Zgodovina
OdkritjeJacques-Louis Soret in Marc Delafontaine (1878)
Najpomembnejši izotopi holmija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
163Ho sint. 4570 let ε 163Dy
164Ho sint. 29 min ε 164Dy
165Ho 100% stabilen
166Ho sint. 26,763 h β 166Er
167Ho sint. 3,1 h β 167Er
Kategorija Kategorija: Holmij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67. Ta element iz skupine lantanidov je relativno mehka in kovna kovina, ki je pri sobni temperaturi in suhem zraku stabilna. Redkozemeljsko kovino holmij najdemo v mineralih monazitu in gadolinitu.

Pomembne lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Holmij, ta trivalentni kovinski redkozemeljski element, ima od vseh elementov iz narave največji magnetni moment (10,6 µB) in ima tudi druge nenavadne magnetne lastnosti. V kombinaciji z itrijem tvori visoko magnetne spojine.

Holmij je relativno mehak in koven element, ki je precej odporen proti koroziji in na suhem zraku pri standardni temperaturi in pritisku stabilen. Na vlažnem zraku in pri višji temperaturi hitro oksidira, ter pri tem tvori rumenkast oksid. V čisti obliki se holmij leskeče kovinsko svetlo-srebrno.

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Holmij so zaradi njegovih magnetnih lastnosti uporabili za izdelavo najmočnejših umetno ustvarjenih magnetnih polj, ko so ga umestili v magnete visoke moči kot del magnetnega pola (imenovan tudi koncentrator magnetnega pretoka). Ker lahko absorbira nevtrone, nastale pri jedrskem razpadu, se ta element uporablja tudi v palicah za nadzor jedrskega procesa. Druge komercialne rabe tega elementa vključujejo:

  • njegov izjemno velik magnetni moment je primeren za rabo v laserjih vrste itrij-železo-granat (YIG) in itrij-lantan-fluor (YLF), v mikrovalovni opremi pri številnih zdravstvenih in zobozdravstvenih napravah.
  • holmijev oksid se uporablja za barvanje stekla v rumeno barvo.

Za ta element je bilo odkritih še nekaj drugih uporab.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]