Pojdi na vsebino

Podpičje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
;

Ločila

opuščaj ’ '
oklepaji ( ) [ ] { } < >
uklepaj (
zaklepaj )
dvopičje :
vejica , ، 、
pomišljaji – — ―
tripičje … ... . . .
klicaj !
pika .
vezaj
deljaj - ‐ =
vprašaj ?
narekovaji „ “ » «
podpičje ;
poševnica /  ⁄ 

Delitelji besed

presledek     
interpunkt ·

Splošna tipografija
Redkejša tipografija

Podpičje; ) je v jezikoslovju enodelno levostično ločilo, s katerim označujemo delne enote večjega jezikovnega sporočila, oziroma konec dela povedi.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Izvor podpičja lahko sledimo do italijanskega tiskarja Alda Manutija starejšega (Aldus Manutius). Manutij je rabil podpičje za ločevanje besed, ki so bile pomensko nasprotne, in za označevanje neodvisnih stavkov.

Podpičje v slovenščini

[uredi | uredi kodo]

Podpičje se v slovenščini z razliko od pike ali dvopičja rabi le skladenjsko. S podpičjem ločimo posamezne dele povedi krepkeje kot z vejico in šibkeje kot s piko. Rabimo ga levostično; presledek je torej za njim in ne pred njim.

Podpičje v drugih jezikih

[uredi | uredi kodo]

V grščini podpičje označuje vprašanje, podobno kot latinski vprašaj.

V francoski tipografiji se podpičje, kot tudi mnogo drugih ločil, loči od predhodnega znaka s kratkim nedeljivim presledkom. V računalniškem naboru znakov ga pogosto zamenja navadni presledek.

Raba v računalništvu

[uredi | uredi kodo]

V računalniškem programiranju se podpičje pogosto rabi v imperativnih programskih jezikih za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta pascal in JavaScript. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu:

program PozdravljenSvet(output);

writeln('Pozdravljen svet!');

V drugih proceduralnih jezikih podpičje zaključuje ukaze - na primer Ada, C, Java, C++, Maple. Zgleda vrstic, ki zaključujeta ukaz (deklaracijo spremenljivke in funkcijo) v C-ju:

int stevilo 0 ;

puts("Pozdravljen svet!") ;

Starejši programerji so nekako desnostično pisali pred podpičje še presledek, danes pa ga večinoma opuščajo, saj je povečini zapis kode v teh jezikih prost.

Nekateri drugi jeziki, kot so nekateri zbirniki in narečja Lispa, lahko rabijo podpičje tudi za označitev komentarjev.

V računalniškem sistemu je podpičje predstavljeno z desetiškima znakoma Unicode (;) in ASCII 59 ali šestnajstiško 0x003b.

Raba v matematiki

[uredi | uredi kodo]

V jeziku funkcij podpičje v argumentu funkcije, ki stoji pred spremenljivko, označuje, da je dana funkcija funkcija te spremenljivke, ni pa nujno.

V diferencialni geometriji podpičje, ki stoji pred indeksom, označuje kovariantni odvod funkcije po koordinati, označeni s tem indeksom. Navadni parcialni odvod je v takšnem zapisu označen z vejico. Zgled:


Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]